Snežni človek igra tam-tam in pleše v krogu – Gol v višini 2000 metrov – Kaj so videli sovjetski raziskovalci v Pamirju
Glas Gorenjske, 10. februar 1958
Ko je šla angleška odprava maja 1953 na Mount Everest v Himalaji, se je med drugim mnogo govorilo in pisalo tudi o skrivnostnem snežnem človeku, ki so ga domačini in člani ekspedicije baje videli na nepristopnih bregovih visoko v gorovju. Pravzaprav pa je bil omenjen obstoj takega čudnega bitja že v letih 1951—52 v zvezi z ekspedicijo Erica Shiptona, ki je pripravila zmago nad Everestom. Bile so objavljene tudi nekatere fotografije, ki pa niso mnogo povedale. Shipton sam je izjavil, da je videl stopinje snežnega človeka, ki ga domačini v Nepalu imenujejo »Jeti«, v višini 4900 metrov.
Pred kratkim pa je moskovski list »Komsomolskaja Pravda« zopet pisala o tem pojavu in omenja, da je prof. Pronin, član sovjetske ekspedicije na pogorje Pamir, ki je sestavni del himalajskega pogorja (in se nahaja na sovjetskem ozemlju), dne 10. avgusta lani srečal takega »snežnega človeka«. Pronin je dejal, da je opazoval snežnega človeka pet do osem minut. Prvi hip je mislil, da je to medved. Hodil je po dveh nogah, bil nekoliko pripognjen, njegovo telo pa je bilo pokrito z gosto sivskasto dlako. Pozneje ga je videl še enkrat, toda takrat mu je hitro zginil izpred oči, verjetno v neko votlino.
Ob vznožju ledenika Fedčenko na tem področju, je tudi več kirgiških vasi. Pronin dodaja, da so mu tudi prebivalci teh vasi izjavili, da na področju ledenika živi čudno bitje, ki je podobno človeku. Ta snežni človek, da je že večkrat ukradel to in ono stvar tamkajšnjim domačinom ter jo odnesel na skalnate vrhove. Nekoč je skrivnostno izginil pnevmatski čoln, ki ga je uporabljala Proninova odprava. Našli so ga 5 km daleč.
Pisatelj Jean Marques-Riviere je tudi pisal o snežnem človeku. V nekem svojem spisu pravi, da je že okrog leta 1950 izvedel od romarjev v Bhutanu, ki so se vračali od nekega gorskega svetišča, o obstoju snežnega človeka. Baje so se z neko skupino »Jetijov« celo spopadli in pustili nekaj mrtvih. Pripovedovali so tudi o obredih snežnega človeka, ki so jih skrivaj opazovali. Na neki ledeni ploščadi je bilo kakih deset ali dvanajst »Jetijev«, ki so se v sklenjenem krogu vrteli sem pa tja ob ritmu instrumentov podobnih zamorskim bobnom tam-tam. Ti romarji so dejali, da so snežni možje, ki so jih oni videli, mnogo višji kot običajno in da dosežejo tri in celo tri in pol metra višine, da so goli, pokriti z rdečkasto dlako, v obraz pa da malo spominjajo na opice, vendar pa da je izraz njihovega obraza melanholičen. Baje so jih slišali tudi govoriti in da je njihova govorica podobna človeški.
Član sovjetske geografske družbe prof. Korolev, ki je dolgo časa živel v Srednji Aziji in raziskoval področje visokega gorovja v zvezi z obstojem snežnega človeka, je prišel do zaključka, da to bitje res obstaja in da gre za »bitje med opico in človekom«, katerega živčni sistem je prav gotovo zelo razvit. Sovjetski biolog Urudson je pred nekaj tedni izjavil na moskovskem radiu, da bodo sovjetski znanstveniki skušali ujeti »Jetija«, da bi pojasnili njegovo skrivnost v okviru mednarodnega geofizičnega leta. V ta namen bodo poslali v kratkem v Pamir poleg znanstvenih odprav, ki tam že delujejo, tudi druge odprave, ki bodo imele nalogo podrobno raziskati gorato področje, kjer je prof. Pronin v lanskem avgustu videl snežnega človeka.
Iz glavnega mesta Nepala Katmandu tudi poročajo o podobni ekspediciji pod vodstvom bogatega lastnika petrolejskih vrelce v Texasu, Thoma Slicka, ki bo skušala ujeti snežnega človeka. V ekspediciji bo tudi filmski operater, da bi to skrivnostno bitje posnel in eventuelno registriral njegove glasove. Omenimo naj še, da se je po izjavah Pronina, snežni človek, ki ga je on srečal, zatekel v ledeniške jame, ki pa so za človeka težko dostopne in zato ni bilo mogoče iti za njim. Sedaj bo pač treba počakati, kakšen bo uspeh omenjenih dveh ekspedicij.
