Julijske Alpe med lepoto in podnebnimi spremembami

Warum diese Region jetzt gefährdet ist | Naturwunder Hochgebirge | ARTE Fernweh

Nemška dokumentarna serija Naturwunder Hochgebirge/ARTE Fernweh v eni od svojih epizod gledalce popelje v Julijske Alpe, gorovje na stičišču Slovenije in italijanske Furlanije, kjer se izjemna naravna pestrost prepleta z vse bolj opaznimi posledicami podnebnih sprememb.
Julijske Alpe veljajo za eno najbolj vodnatih območij v Alpah. Smaragdne reke, gorska jezera, številni izviri in slapovi dajejo pokrajini značaj, ki ga drugod v alpskem svetu redko srečamo. Nad to razgibano krajino kraljuje Triglav, s 2864 metri najvišji vrh Slovenije, simbol narodne identitete in osrednja gora Julijcev.
Dokumentarec opozarja, da je območje kljub svoji navidezni divjosti in ohranjenosti vse bolj izpostavljeno posledicam segrevanja ozračja. Poletni meseci prinašajo daljša sušna obdobja, zaradi katerih nekateri slapovi občasno presahnejo, medtem ko so nalivi zaradi segrevanja Sredozemskega morja vse intenzivnejši. Posledice se kažejo v eroziji, neurjih in poškodbah gozdov.

Posebno pozornost avtorji namenjajo led(e)nim jamam v slovenskem delu Julijcev, ki se iz leta v leto zmanjšujejo. Klimatologi v filmu pojasnjujejo, da so te naravne ledene shrambe občutljiv pokazatelj podnebnih sprememb, saj se led v njih tali hitreje, kot se obnavlja.
V italijanskem delu Julijskih Alp in Furlanije se posledice kažejo tudi pozimi. Vodnik s pasjo vprego pripoveduje, da mora zaradi pomanjkanja snega svoje dejavnosti seliti vse višje v gore. Območja, ki so še pred nekaj desetletji veljala za zanesljivo zasnežena, so pozimi vse pogosteje zelena.
Podobne spremembe opažajo tudi gozdarji. Strokovnjaki opozarjajo na širjenje podlubnikov, ki ogrožajo velike gozdne komplekse v severni Italiji. Višje temperature in vremenski ekstremi ustvarjajo razmere, v katerih se škodljivci lažje širijo in povzročajo obsežno sušenje drevja.

Pomemben del oddaje je posvečen tudi alpinizmu. V visokogorju Julijskih Alp postajajo nekatere smeri vse bolj krušljive in nevarne. Zaradi izginjanja permafrosta, ki je desetletja vezal in stabiliziral skalovje, se povečuje nevarnost podorov. To velja tudi za znamenito Severno triglavsko steno, kjer se alpinisti vse pogosteje srečujejo z drugačnimi razmerami, kot so jih poznale prejšnje generacije.
Dokumentarni film zato ni le poklon eni najlepših gorskih pokrajin Evrope, temveč tudi opozorilo. Julijske Alpe ostajajo izjemen naravni svet, vendar se pod vplivom podnebnih sprememb spreminjajo hitreje, kot smo bili vajeni. Slapovi, ledene jame, gozdovi in celo stene, po katerih plezajo alpinisti, pripovedujejo isto zgodbo: da bodo morale prihodnje generacije gore spoznavati in varovati v precej drugačnih razmerah, kot so jih poznali njihovi predhodniki.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja