Slovenec 14. junij 1931 Slovenija je za en lep planinski dom bogatejša.Mlado Pohorje, ki se je komaj osamosvojilo, hiti sedaj z modernim časom in otvarja svoje planinske postojanke, počitniške domove, otroške kolonije, okrevališča, zdravilišča. Kdor se iz Maribora ali Hoč…
Planinski vestnik 1931/1, 2, 3, 5 Miha Potočnik: Z Jožem sva imela spet nekaj v mislih. Lani (25. VIII. 1929.) sva namreč v Skalaški smeri na tisti ploščadi, preden zaviješ levo proti Črnemu Grabnu, počivala in pri tem motrila steno…
Domoljub 18. marec 1931 Francija – Velik gorski plaz je bil oni dan v francoski Savoi. Pod ogromnim plazom, ki je visok 15 metrov, sta že popolnoma izginili vasi Micbaud in Les Berges. 24 ur se je premikalo 6 milijonov…
Domoljub 25. februar 1931 Plaz je zasul g. nadzornika finančne kontrole g. Janka Torkarja iz Kranja, ko je v spremstvu g. preglednika Dobrovoljca nadzoroval obmejne finančne straže pri Sv. Ani nad Tržičem. Navzoči cestarji in fin. stražniki so g. nadzornika…
Charles Gos – prevedel J. Gorin* Slovenec, 4. do 14. september 1930 Vzpon čez Zmuttski greben velja poleg Furggenskega za najtežji in brez dvoma tudi najveličastnejši dostop na Matterhorn. Prepričani smo, da sledečega opisa ne bo bral z užitkom od…
Jutro, 10. september 1930 Ljubljana, 9. septembra 1930K poročilu »Ponedeljka« o smrtni nesreči 19-letnega Rudolfa Pečarja v Kamniških planinah nam je podal danes pokojnikov tovariš g. Fran Zorko še naslednje podrobnosti.Rudolf Pečar se je v družbi podal na pot levo…
Jutro, 8. avgust 1930 Celje, 7. avgusta 1930 Davi je ob 8. na bolniški postelji v svojem stanovanju v Gornjem gradu za vedno zatisnil svoje, v krasoto naših Savinjskih Alp do zadnjega utripa zaljubljene oči naš veliki, popularni planinar g.…
Slovenec, 2. avgust 1930 V dobi do skrajnosti razvitega planinstva je težko umeti, da so prevzemale gore človeka minulih dvatisoč let le z grozo in strahom. In vendar je zopet umljivo, da so neprehodne gore, brez vseh poti, pokrite z…
Planinski vestnik, marec 1930 Janez Gregorin: Leta 1928. začetkom julija sem jo precej leno tolkel s Kamniškega sedla k Frischaufovemu Domu na Okrešlju. Solnce je na vso moč žgalo in peklo gorolazce, ki so se z menoj vred tiste dni…
Zgradba in last Savinjske podružnice SPD v Celju Planinski vestnik, marec 1930 Slovenska zemlja je polna naravnih krasot; vendar ima razen v Triglavskem pogorju ter sploh v onih delih Julijskih Alp, ki so pripadli naši državi, le eno pravo alpsko…
Ilustrirani Slovenec 19. januar 1930 Sledovi pračloveka v Potočki zijalki Ob poti iz Solčave mimo Sv. duha (1250 m) na vrh Olševe (1930 m) v vzhodnih Karavankah mora vsak turist opaziti v višini 1700 m ležečo veliko jamo, imenovano Potočko…
Slovenski narod, 31. december 1929 Ljubljana, 31. decembra 1929Največji okras naše domovine so planine in zato je naravno, da se je planinarstvo naglo razvilo in je danes najbolj razširjen sport, ki ni omejen samo na gotove sloje, temveč ga goji…
Delavec, 25. november 1929 Prijatelj prirode bo imel v nedeljo, 1. decembra 1929 ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani v vestibulu dvorane Delavske zbornice ustanovni občni zbor. »Prijatelj Prirode« je organizacija, ki ima namen dvignili delavsko življenje s tem,…
Jutro, 25. avgust 1929 Tura celjskih alpinistov na Matterhorn!To je ime čarobnega velikana, ime najlepše gore celokupnih Alp. Že samo ob zvoku tega imena utriplje srce hitreje in spomin pričara še enkrat vso ljubko domačnost zermattske okolice. Šele navaditi se…
Jutro, 25. avgust 1929 Krasna je slovenska zemlja od hrvaške strani in od vzhodne in zapadne meje gori preko Triglava in jo občuduje vsak domačin in tujec in nobeden se je ne more nagledati. Poglejte te nebotične snežnike, te z…
Jutro, 25. avgust 1929 V nedeljo zjutraj sta se odpeljala s turistovskim vlakom g. Franjo Zorko in g. Milan Žun v Kranjsko goro. Isti dan sta odšla iz Kranjske gore na Vršič, kjer sta prenočila. V ponedeljek sta odšla iz…
Kako so rešili ponesrečenega Kajzelja Slovenec, 12. julij 1929 (glej tudi PV 1979/7) Ljubljana, 11. julija. O turistovski nesreči na Prisojniku smo zvedeli še naslednje podrobnosti: Medicinec Kajzelj in tehnik Drofenik sta v nedeljo dopoldne ob lepem vremenu zapustila kočo…
Jutro, 3. marec 1929 … letos pričakujemo, da utegne priti do nesreč, ki bodo hudo prizadele neposredne žrtve in njih rodbine ter zelo škodovale razvoju našega sporta in alpinistike, organizacij pa le ne bodo zbudile iz letargije in neumevanja. Plazovi…
Jutro, 28. februar 1929 Litija, 27. februarja 1929 Z Gračanovega hriba pri Spodnjem Logu ob Savi je zdrvel plaz, ki je zasul nekega moža, namenjenega domov v Pasjek. Možaka je spremljal njegov pes, ki je plazu z urnimi skoki pobegnil.…
Jutro, 1. februar 1929 Iz pastirske koče, odkoder so mladeniči krenili nazaj v dolino naravnost skozi Srnjakov graben, kjer še ni bilo izhojene poti. Hoteli so si skrajšati pot, toda usoda jih je prevarila, njihova pot se je koj končala,…
Slovenec, 3. februar 1929 Boh. Bistrica, 2 februar 1929 Danes so se tukaj vršile pod pokroviteljstvom JZSS sankaške tekme, ki jih je priredite Prometno društvo za Bohinj ter so po prizadevanju tukajšnjih faktorjev prav lepo izpadle Tehnično vodstvo teh tekem…
Že od nekdaj me je mikala severna Kanjavčeva stena naravnost iz Zadnjice. Vezali pa so me razni problemi imenoslovja tako, da sem ture zgolj iz alpinističnega interesa odlagal, kakor drugod v Trenti, n. pr. po severni steni Razorske Planje 2459…
V Planici, 30. VIII. 1915.… Za kratek trenutek poneha grmenje, pa je pokrajina namah zopet lepa in solnčna — vse pozabljeno. Imamo vaje po dolini. Veličastna in strašna pesem! In vendar sije solnce tako lepo gorko in tako svež veter…
Jutro, 24. december 1928 Paul Björvig, vodnik ekspedicij, ki so prodirale proti severnem tečaju, pripoveduje tukaj grozen doživljaj iz svojega burnega življenja, ko je ležal nad dva meseca v mali hišici iz kamna ter imel poleg sebe mrliča. Najstrašnejši doživljaj…
Naš glas, 1928, letnik 4, številka 8 Ko so zelenela polja in vzcvetele breskve, sem izkopal iz spomina lep doživljaj, doživljen z izbrano pobožnostjo v veličastni tišini silnih trentarskih vrhov.Pol ure hoda proti severu od Bovca, ki leži na lepi…
Slovenec, 24. julij 1928 Pravni zastopnik ge. Mire Pibernikove dr. Henrik Tuma, v sobotnem »Slovenskem Narodu« javno postavil v obrambo svoje klientke s tem, da je objavil v št. 165 omenjenega lista obširen članek z naslovom Odmev lanske nezgode v…
Jutro, 10. julij 1928 Poročajo nam: Včeraj popoldne ob pol petih je Šmarna gora pozdravila nenavadnega gosta – avto znamke »Wanderer«, ki je pripeljal na vrh gore pet posetnikov. Vsa vožnja iz Ljubljane izpred Činkoletove gostilne do pred šmarnogorske cerkve…
Jutro, 10. julij 1928 Dr. Henrik Tuma je ena najmarkantnejših osebnosti slovenske kulturne demokracije, pravi kulturni delavec v najresnejšem in najčistejšem pomenu te besede. Pred približno 25 leti je njegovo ime že pomenilo naši akademski in neakademski mladini cel program…
Pretresljiva tragedija človeške zvestobe Jutro, 13. oktober 1927 Usodna zmota zaročenca. — Navidezna nezvestoba vzrok strašne smrti dveh prijateljev. — Rešilne ekspedicije. — Sneženi vihar. — Velike zimske športne tekme na smučeh. — Veličastna panorama planin v večnem ledu in…
Jutro, 1. september 1927 Dr. Josip Ciril Oblak: Iz «Knjige popotnika« Popotni človek ne hodi v prosto naravo, v božji svet zato, da bi tam študiral in seciral. Čustvena stran duše je tista, ki ga žene na svetlo trato, v…
