Naš tednik, 11. februar 1954
Slovenski misijonar izpod Himalaje poroča o zmagovalcih Mount Everesta. Slovenski plezalec v letošnji himalajski ekspediciji.
Počasi se pomikata proti vrhu. Prvi seka stopinje v 600 m visoko navpično ledeno steno, drugi odvija vrv, na katero je privezan. Ko prvi izseka kakih 10 stopinj, se odpočije, drugi pa previdno stopa naprej in začne sam sekati stopnice v ledeno steno. Ura za uro mineva, že mislita, da sta na cilju, a se zmeraj pokaže še drug vrhunec pred njima, in še eden, in še eden, zmeraj višje se pneta v zračne višave. Plezalcem se zdi, da ne bosta nikdar na vrhu. četudi vdihavata kisik iz težkega aparata na hrbtu, vendar s težavo sopihata po ledenem obronku. Noga obstane na mali ravnici, kjer se stekajo trije grebeni… Kje je naslednji vrh? Zaman ga iščejo oči! »Na vrhu sva, na vrhu sveta, na najvišji gori naše zemeljske oble ,na vrhuncu Mt. Everesta, 8840 m visoko, kamor dosedaj človeška noga še ni stopila.«
Bilo je to 29. maja ob 11.30 dopoldne, leta 1953. Hribolazca sta bila Nepalec Tenzing in mlad učitelj iz Nove Zelandije Hillary.
Hillary je na vrh Mount Everesta zakopal mali blagoslovljeni križec. Pokazal je s tem svojo vero v Stvarnika zemlje in neba in najvišjih goni ter hvaležnost do Boga, po čigar privoljenju je on pristopil na najvišji vrh sveta.
NEDOSTOPNI VRH SVETA
Odkar je leta 1852 indijska ekspedicija v Himalajo odkrila naj višjo goro tega gorovja in jo krstila Mount Everest po tedanjem predsedniku indijskega geografskega društva (Survey of India), je bila želja mnogih turistov, da bi stopili na teme sveta. Najvišje gore po vseh drugih kontinentih so bile premagane, le najvišja gora sveta je kljubovala vsem poskusom. Resno so začeli s poskusi šele leta 1920. Zakaj? Če pogledaš na zemljevid, vidiš, da se gorovje Himalaja dviga na meji Nepala in Tibeta, dveh držav, ki sta bili popolnoma zaprti vsem tujcem. V Nepalu je vladal kralj, absoluten vladar nad življenjem in zemljo svojih 5 milijonov podanikov. Tibet (4,000.000) zopet je bil pod duhovno in svetno oblastjo Dalai-Lame in tišočev menihov in popolnoma zaprt zunanjemu svetu, ker je obdan od vseh strani od 4000 m visokih gora in prelazov, ki so večina leta zasneženi in neprehodni. To dejstvo je Tibetancem omogočilo, da so bili popolnoma odrezani od sveta. In če je tujec uspel priti čez mejo, so ga takoj poslali nazaj, če se mu ni kaj hujšega dogodilo.
Z vojaškim pohodom proti Tibetu so Angleži leta 1906 prisilili Tibetance, da so dovolili angleškemu poslaniku stanovati v njih prestolnici Lhasi. To je bilo vse; vsi nadaljni poskusi so bili neuspešni.
ŠTEVILNI, A BREZUSPEŠNI POIZKUSI PO PRVI SVETOVNI VOJNI
Po prvi svetovni vojni pa se je nekaterim Angležem posrečilo, da so prišli v prijateljske stike z Dalai Lamo in dobili dovoljenje za ekspedicijo na Mount Everest.
Leta 1921 je Colonel Howard Bury priplezal 7.300 m visoko.
Leta 1922 je general Bruce dosegel 8.300 m.
Leta 1924 Irvin in Malory dosežeta višino 8.580 m, a se ne vrneta več, »gorski duhovi« so ju končali; ali ju je silen vihar pometel po ledeniku 4.000 m globoko, ali sta zmrznila, ve le gora, a ona molči. Ekspedicija leta 1933 je našla Irvinov cepin 8.400 m visoko v ledu.
Leta 1934 Maurice Wilson sam skuša doseči vrhunec, brez nosačev, hoteč dokazati, da človek s svojo voljo lahko vse težave premaga … Poznejši hribolazci so ga našli čez 4 leta zmrznjenega v ledeni votlini.
Kasnejše ekspedicije niso mogle doseči višine 8.500 m, silni snežni viharji so jih skoraj pometli čez ledenike.
Do sedaj so bili vsi poskusi napravljeni od severa iz Tibeta. Leta 1950 je Nepal odprl svoje meje in planinci so začeli delati načrte za nove ekspedicije. Med tem je bil Tibet okupiran od kitajskih komunistov, in s tem je bila pot do severa zaprta. Leta 1951 gre Shipton od juga, da najde pot proti Mt. Everestu in odkrije dohode do gorskega velikana.
V maju leta 1952 Švicarji, dobro pripravljeni, izvrstni alpinisti, pod vodstvom dr. Wyss-Dunanta previdno plezajo proti vrhu od južne strani. Zelo lahko obloženi, trije od njih: Lambert, Aubert, Flory in nosač Tenzing, dosežejo višino 8.400 m. Lambert in Tenzing prenočita na prostem, dočim se ostala dva vrneta v taborišče 500 m nižje Prvič je človek prenočil v takih višavah, brez spalne vreče, brez ognja, brez zavetja, izpostavljen silnemu ledenemu viharju, več kot 30° pod ničlo. Celo noč sta se medsebojno boksala in masirala, da bi jima kri ne ledenela v žilah. Zvezdice so migljale nad snežnimi orjaki, ledeni orkani so tulili svojo večno pesem čez gorske robove… Ali bo majhen človeški pritlikavec premagal gorskega velikana? Pobožni Indijci verujejo, da je Mt. Everest ali po njih imenu Čo-molungma. Kraljica gora, stanovanje bogov, ki ne bodo dopustili, da človeška noga oskruni njih bivališče.
28. maja Lambert in Tenzing že vsa izčrpana in premrzla od napora prejšnjega dne in neprespane noči, vendar plezata naprej. Že sta blizu cilja, komaj 350 m pod vrhom. Kdo bi popustil! Previdno plezata po strmem obronku. Veter neusmiljeno poje svojo pesem: ali bo Recquiem ali Te Deum …
8.600 m visoko sta že, meja človeške vztrajnosti je skoraj prekoračena, res, še imata nekaj moči, da bi dosegla vrhunec, ali kaj bo s potjo nazaj, ki je po ledu še bolj nevarna kot pa plezanje navzgor. Ali bosta imela moči, da dosežeta taborišče na podnožju gore … ? S težkim srcem se previdni Lambert odloči: nazaj! Narava je zmagala nad človekom.
V novembru Švicarji še enkrat poskusijo, že so 8.000 m visoko, a tedaj se prebudijo gorski duhovi; silni orkani, mrzli in divji, hitro zatulijo okrog vrhov, nobeno živo bitje ne more kljubovati, in Švicarji se morajo vrniti. Na poti nazaj so pustili večino gorske opreme, kline, šotore, pot dobro označeno z zastavicami, steklenice kisika, konzervirano hrano, vse zakopano v snegu, za poznejše ekspedicije.
ZMAGOVITA EKSPEDICIJA
Lani v marcu so se podali na pot Angleži. Dobro podprti z denarjem, so se lahko oskrbeli z vsemi potrebščinami. Prtljaga je tehtala 8000 kg. 13 Angležev in 350 nosačev, med njimi tudi Tenzing, je bilo v karavani, ki se je pomikala proti snežnim goram. Ko so prišli do podnožja gora, so počivali 10 dni in se med tem skušali privaditi višinam in redkemu zraku ter splezali na več gora, čez 6000 m visokih. Ko so se dobro privadili, so začeli postavljati zaklonišča na pobočju gore, prenašati prtljago od enega do drugega, zmeraj’ višje; zadnje zaklonišče je bilo 8.540 m visoko. Od tu sta odšla Hillary in Tenzing 29. maja proti vrhu, in srečno dosegla vrh najvišje gore sveta.
Zakaj je letošnja ekspedicija uspela, a prejšnje niso? Več ugodnih okoliščin se je združilo. Plezalca sta bila spočita in aklimatizirana na redki zrak. Letošnja ekspedicija se je okoristila s skušnjami Švicarjev lanskega leta, sledili so njih poti do konca in se šele od tam povzpeli zadnjih 500 m. Dobili so ob poti zaloge, ki so jih Švicarji lansko leto pustili, tudi sami so imeli zaloge in nosačev, kot nikdo prej. Glavni činitelj uspeha pa je bilo gotovo lepo uganiti. Nenadoma se dvignejo silni viharji, in snežni zameti trajajo dneve in dneve, brez prestanka. Pred nekaj leti je neka ekspedicija ostala teden dni zasnežena 7.500 m visoko in le herojskim naporom planincev se je posrečilo, da so jih pripeljali v dolino.
SLOVENEC V ARGENTINSKI HIMALAJSKI EKSPEDICIJI
Najvišja gora sveta je premagana, a je še polno vrhov v Himalajskem pogorju, ki so še nepremagani. Drugi najvišji vrh, Nanga Parbat, je kmalu za Mount Everestom premagal Herman Buhl, član avstrijsko-nemške ekspedicije. Lani sredi februarja pa odrine v himalajsko pogorje posebna argentinska ekspedicija, da zavzame vrh gore Daulagiri, ki je visok 8.200 m. Člani ekspedicije so izbrani izmed najboljših argentinskih plezalcev, za katere se je vodstvo odločilo po strogi presoji in preizkušnji vsakega člana. Med člani ekspedicije je tudi naš rojak Dinko Bertoncelj, ki je eden najboljših športnikov in plezalcev v Argentini. O uspehu te ekspedicije nam bo naš rojak gotovo poročal.
Prav na vznožju Himalaje, v Dardjeelingu, imajo jezuiti velik zavod, v katerem delujeta naša rojaka brata Udovč in Drobnič. Slovenski misijonar O. Lojze Demšar pa nam je v »Katoliških misijonih« opisal, kako je bil premagan Mount Everest in pri njem se bo oglasil tudi Dinko Bertoncelj.
