Ljudska pravica, 16. december 1953
Minulo nedeljo je bil v Mostu na Soči posvet predstavnikov planinskih društev Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija, Tolmin, Kobarid in Most na Soči. Ugotovili so, da mlajši, med italijansko okupacijo doraščajoči rod, še danes kljub prizadevanju planinskih društev ne kaže in mnogo zanimanja za planinsko delo. V 13 primorskih planinskih društvih, je v treh alpinističnih odsekih registriranih samo osem alpinistov, Slovensko Primorje, ki šteje kakih 190.000 prebivalcev, pa nima več kot 15 planinskih postojank vštevši domove, koče in zasilna zavetišča.
Kljub vsem težavam pa je bil letošnji obračun primorskih planincev zelo razveseljiv in nadvse zadovoljiv.
Planinci Idrije so slavili 50-letnico svojega društva. Goričani so s prostovoljnim delom postavili na Katariní nad Solkanom planinsko kočico, katero so krstili za Kekca. V Lepení so planinci prav tako odprli prostoren in udoben planinski dom Klementa Juga. S hudimi težavami se je borilo društvo Most na Soči. Trud pa ni bil zaman. Društva je uspelo za planinsko delo navdušiti predvsem mladino, zgradilo pa je tudi lepo kočo na Črní prsti. Kobaridski planinci so že v prvem letu delovanja odprli dom na Vrsnem pod Krnom. Tudi Tolminci so dosegli lepe uspehe: pri nabiranju naročnikov za Planinski vestnik so dosegli prvo mesto v Sloveniji. V Trenti so priredili uspelo planinsko razstavo in zgradili pot v sotesko Mlinarice v Trenti. Postavili pa so tudi zavetišče na Škrbini v Plazju (2072 m) ter zgradili 500 m nove zavarovane poti preko zahodne stene Mangrta (2676 m). Pri čiščenju visokogorske ceste na Mangrt so planinci opravili nad 1000 delovnih ur. Primorski planinci so mnogo prispevali tudi pri postavitvi Kugyjevega spomenika v Trenti.
Da bi se med primorskim ljudstvom vzbudilo še večje zanimanje za lepote in obisk gora, predvajajo planinski društva razna predavanja ter prikazujejo različne zanimive planinske filme. Planinska založba pri PZS bo bržkone le prihodnje leto izdala monografiji primorskih rojakov: Valentina Staniča, alpinista evropskega slovesa, in dr. Klementa Juga, katerega 30-letnico prerane smrti se bomo spomnili avgusta 1954. Na njegovi rojstni hisi Solkanu mu bodo tedaj odkrili spominsko ploščo.
Planinska društva na Primorskem upajo, da jim bo FZS z instruktorji-alpinisti pomagala, da bo navdušenje za planinsko delo med ljudstvom še večje. Zato menijo, da bi bilo zelo koristno, če bi na koncu doline Tolminke pod Velikim Kuntarjem (1711 m) zgradili zavetišče, ki bi bilo izhodište različnih alpinističnih tečajev. Kuntariji, zlasti Mali, na katerih ostri zob še ni stopila človeška noga, nudijo z razsekanimi stenami in dolomitsko oblikovanimi stolpi paradiž za vsakega plezalca.
Preredko omrežje planinskih postojank nujno terja pomoč pri gradnji koč na Slavniku v Slovenski Istri in na Čavnu nad Vipavsko dolino. Tudi Krnsko jezero rabi velik planinski dom. PD Nova Gorica ima za to že pripravljene načrte pa tudi nekaj gradbenega materiala. Na koncu gorske ceste pod Mangrtom v višini kakih 2000 m bo treba prav tako postaviti planinski dom.
Gospodarske koristi gornjega Posočja, predvsem Trente silijo, da tudi opuščeno vojaško poslopje za Planjo na zahodni strani Triglava (2110 m) čimprej usposobijo. Da razbremenijo v poletnih mesecih prenatrpano Kredarico in Planike, bi bila zelo koristna gradnja krožne poti okoli vrha Triglava. Z gradnjo poti, ki bi zahtevala dva po 100 m dolga predora bi omogočili tisočem planincem, da bi obiskali odmaknjeno in samotno Za Planjo. Tam bi novi Kugyjev dom 300 letnici nudil streho in okrepčilo, hkrati pa bi bil odskočna deska za obisk naše lepe Trente.
F. C.
