G-L

G-L

Poglavje o plezalstvu

Jutro, 1. september 1927 Dr. Josip Ciril Oblak: Iz «Knjige popotnika« Popotni človek ne hodi v prosto naravo, v božji svet zato, da bi tam študiral in seciral. Čustvena stran duše je tista, ki ga žene na svetlo trato, v…

Smrtna nesreča v Kamniških planinah

Jutro, 23. avgust 1927 Na južni steni Brane se je pri nabiranju planik smrtno ponesrečil sotrudnik Avgust Prohinar.  Kamnik, 22. avgusta 1927 Avgust Prohinar, trgovski sotrudnik iz Kamnika, rojen leta 1899., je prošli četrtek zjutraj odšel iz Kamnika v Kamniške…

Ganljiva pogrebna svečanost v Kranjski gori

Jutro, 26. julij 1927 Kroeberjev pogreb v Kranjski gori.Na skrajni levici govornik prof. Ravnik (s hrbtom proti čitateljem), na njegovi desni pokojnikov brat Reinhold. Ob mnogobrojni udeležbi turistov, domačinov in letoviščarjev se je v nedeljo dopoldne ob 11.30 vršil pogreb…

Nova planinska nesreča v stenah Špikove piramide

Jutro, 26. julij 1927 Z Jesenic javljajo o katastrofi znane plezalke Pavle Jesihove in spremljevalca Guere Ljubljana, 26. julija 1927 Telefonično nam javljajo z Jesenic, da sta se ponesrečila pri plezalni turi na Špik priljubljena in v Ljubljani splošno znana turistka gdč. Pavla…

Plezalčeva sreča v nesreči nad prepadom

Jutro, 7. julij 1927 Čudežna rešitev plezalca Deržaja – Junaštvo njegove spremljevalke ge. Pibernikove Ljubljana, 6. julijaKdor še ni hodil po planinah, nima pojma, kako so vabljive in skrivnostno zapeljive. Kogar je prijela strast plezanja po nevarnih stenah in mu…

Prva planinska nesreča v triglavskem pogorju

Jutro, 6. julij 1927 Včeraj je s Severne stene padel učitelj Edo Deržaj.Rešilne ekspedicije na delu. Ljubljana, 5. julija.Danes popoldne se je raznesla po Ljubljani alarmantna vest o prvi letošnji nesreči v naših planinah. S popoldanskim gorenjskim vlakom je odšla…

Drugo predavanje alpinista dr. Kugyja

Jutro, 30. april 1927 Tudi včerajšnje, na željo SPD prirejeno predavanje svetovnoznanega alpinista in gorečega občudovalca prirodnih krasot naših Alp, dr. Kugyja, je bilo v veliki dvorani »Uniona« izredno dobro obiskano. Predavanje so posetili mnogi odličniki in v mnogobrojnem številu…

Slovensko planinsko društvo

… opozarja na predavanje, ki ga priredi dr. J. Kugy danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Čislani in priljubljeni alpinist se bo s tem predavanjem poslovil od Ljubljane in zato je dolžnost vseh nas planincev, da…

Na vrhu frančiškanskega zvonika

Jutro, 29. april 1927 Zadnje dneve so Ljubljančani s frančiškanskega mostu z veliko nervoznostjo opazovali drznega krovca, ki je popolnoma hladnokrvno popravljal s svojim pomočnikom dva visoka stolpa cerkve frančiškanskega samostana. Bil je to znani tesarski mojster in krovec g.…

Dr. Julij Kugy

… bo imel jutri v petek v Ljubljani svoje zaključno predavanje o Julijskih in Zapadnih Alpah. Predstavil nam bo poleg naših planinskih krajev, ki jih iz prejšnjih predavanj še ne poznamo, posebno divne gorske kraje Zapadnih (švicarskih in francoskih) Alp…

Drugo predavanje dr. Kugyja

Dr. Kugy je po dovršeni turneji v Nemčiji, kjer je bilo povsod veliko zanimanja za njegova predavanja, prišel tudi k nam, da obdrži v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru predavanja. Kako velika je njegova ljubezen do planin, posebno pa do Julijskih,…

Predavanje dr. Kugyja o naših planinah

Jutro, 26. april 1927 Prav redko se dogodi, da bi se Ljubljančani tako zanimali za kako predavanje, kakor so se za sinočno, ko je predaval znani evropski veleturist dr. Kugy, kateremu so posebno drage naše planine. Vsa velika dvorana v…

Ave Kugy, med nami!

Jutro, 24. april 1927 Dr. Josip Ciril Oblak: Kugyja sem prvič omenil v slovenski javnosti, ko sem l. 1904. napisal v »Slovanu« študijo o Zlatorogu, primerjajoč Aškerca in Baumbacha. To ni prav nič čudnega, kakor ni nič čudnega, da tudi…

Iz življenja dr. Kugyja

Slovenec, 24. april 1927 Dr. Kugy se je rodil l. 1858. in je po očetu koroški Nemec. Svoja otroška leta je preživel večinoma v Trstu, odkoder je hodil na botanične in turistične izlete. Študiral je tržaško gimnazijo in pozneje, na…

O Julijskih in zahodnih Alpah

… je naslov predavanju, ki ga priredi v ponedeljek v Unionski dvorani turistovski klub »Skala«. Predava odlični poznavalec naših planin gosp. dr. J. Kugy. Kdor pozna življenje in turistično udejstvovanje tega svetovno znanega turista, kdor je čital njegovo krasno knjigo…

Soča

Goriška straža, 18. marec 1927 Dne 14. t. m. se je tu ponesrečil miličnik Henrik Plet, doma iz Furlanije, šele 23 let star. Hotel je čez par tramov onstran znanih »Korit« in je padel v prepad, odkoder so ga drugi…

Bilanca letošnje planinske sezone

Slovenski narod, 25. december 1926 Sedem žrtev naših planin Smrtne nesreče slovenskih turistov v letošnjem letuPredno ugotovimo razveseljivo dejstvo, da ima turistika med nami vedno več prijateljev in da je tudi letošnje leto kljub slabemu vremenu pokazalo, da se zavedamo,…

Severna stena Špika (2472 m) – PREMAGANA

Planinski vestnik, december 1926 Mira Marko Debeljak Te stene doslej še ni nihče preplezal. Letos je morala pasti!Dne 4. IX. 1926 sem z daljnogledom to severno steno pregledovala za naskok od raznih strani. Odšla sem proti Srednjemu Hrbtu, Pod Srcem,…

Prvi vzpon na Matterhorn

Planinski vestnik, november 1926 Po Whymperju priredil Pavel Kunaver. Dokler bodo ljudje hodili na gore, se bodo spominjali Whymperja, enega izmed najznamenitejših hribolazcev na svetu. Kot prvi se je povzpel v zapadnih Alpah na številne gorske orjake, o katerih je…

Nove poti na Prisojnik (»Prisank«)

Planinski vestnik, november 1926 Iz Kranjske Gore se nam poroča: »Tukajšnja podružnica SPD je v odborovi seji dne 2. maja 1926 soglasno sklenila, da napravi v tekočem letu novo pot po severozapadni steni na vrh Prisanka (ker imena »Prisojnik« domačini…

Nova žrtev naših gora

Slovenski narod, 9. november 1926 Na Grmadi ob Šmarni gori se je včeraj ubil akademik Alojzij De Reggi, eden naših najboljših planincev — Utrgala se mu je skala pod nogami Naše gore so včeraj zopet zahtevale novo žrtev. V nevarnem…

Prva žrtev Turnca

Slovenec, 9. november 1926 V nedeljo, dne 7. t. m. se je pripetila na Turncu, to je obronku Grmade pri Šmarni gori, nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev mladega, komaj dvajsetletnega Lojzeta De Reggija.Našemu poročevalcu je pripovedoval očividec sledeče: V…

Nova žrtev naših planin

Jutro, 9. november 1926 Nedelja je izvabila iz mesta na deželo ogromne množice ljudi. Jutranji vlaki so bili natlačeno polni in so potegnili izletnike na vse strani. Največ so jih seveda odpeljali na Gorenjsko, odkoder so vabile v jasnem zraku…

Pogreb dr. Lubca

Jutro, 10. avgust 1926 V dežju se je v nedeljo vršil pogreb vladnega svetnika dr. Milka Lubca, ki se je pred dvema mesecema ponesrečil na Prisojniku. Pogreba so se udeležili ožji rodbinski člani ter oba pokojnikova svaka: ptujski odvetnik in…

Peca

Slovenec, 8. avgust 1926 (K slikam v »Ilustriranem Slovencu«) Peca 2114 m leži ob severozahodni meji naše države, v tistem malem delu Koroške, ki nam je še ostala. Malo je znana ta gora med našimi planinci, čeravno zasluži s svojo…

Planinski praznik v Kranjski gori

Jutro, 8. avgust 1926 Današnji dan bo sto in sto ljudi posvetilo kultu naših planin. Sto ljudi se povzpne s smelimi mislimi in z neustrašeno voljo po ozkih, skoro nevidnih stezah v bajno kraljestvo večnega snega, v domeno nevidnih, omahljivih…

Truplo dr. Milka Lubca najdeno

Jutro, 6. avgust 1926 Sinoči ob 19. uri smo prejeli sledeče telefonično obvestilo iz Kranjske gore: Pastir Razinger iz Podkorena je danes našel na južni strani Prisojnika pod plazom truplo koncem maja ponesrečenega vladnega svetnika dr. Milka Lubca iz Ljubljane.…

Smrt v planinah

Goriška straža, 9. junij 1926 Dne 24. maja so našli ob Soči »pod Vršičem« mrtvo truplo Ivana Berginca, po domače »Štruklja« iz Trente 36. Manjkal je že več dni. Oblastva domnevajo, da se je zvršil zločin, a ni do danes…

Jeleni in srne v naših gorah

Jutro, 6. junij 1926 Znani veleposestnik dr. Karel baron Born poseduje ob vznožju Karavank v občini Sv. Katarina in meji na Jezersko in Sv. Ano ter po robu Košute krasno lovišče, obdano s 3 do 4 m visoko žično ograjo,…

Najvišje alpske vasi

Slovenec, 2. junij 1926 Kot najvišja vas v Alpah velja Rery, ki leži v Italiji pod Monte Roso, na prelazu BettaForca, ki veže Gressoney in Ayas. Ta vas leži 2151 m nad morjem in šteje 120 prebivalcev. Kljub precej hudim…