Domoljub 12. november 1941
Slovo je navadno težko, toda ne vedno. Včasih se poslavljamo z lahkim srcem in z nestrpnim pričakovanjem. Roka v roki tedaj ni nekaj svinčeno težkega, ni več v njej magneta, ki bi družil obe v neločljivo enoto. Korak je lahek, čeprav gre zimi naproti. Pogled plava nazaj na zasnežene planine in na odpadlo listje, a ni moker, temveč čist in prozoren. Jesen gre od nas in mi zanjo ne žalujemo, ne žaluje jasen dan za lepo večerno zarjo. Planine se vedno bolj ovijajo v meglenost in v bled pajčolan izginjajo njih vrhovi, a malokdo ve, da iz njihovih višin še vedno kraljuje znamenje odrešenja, kljub vsem viharjem, kljub gromom in bliskom, kljub snežnim zametom.
