V zadnjih dneh smo spet (in znova) dobili še en »bleščeč« primer (osnovnega) poročanja in potem vsesplošnega povzemanja drugih medijev, ki je nastal daleč od gorskih poti, daleč od dolin, daleč od ljudi, ki tam živijo. Prispevek STA o domnevnih »prihajajočih novih omejitvah« v Triglavskem narodnem parku je šolski primer »novinarstva«, ki se je udobno namestilo v pisarniški stol, odprlo diktafon, pokimalo uradniku (prav tistemu, ki je nekoč kar s tega spleta prekrškovno preganjal posamezne padalce z Julijcev, globe pisal tistim, ki so prespali pod milim nebom, …) in oddalo besedilo. In kot so »zrihtali« poslanci državnega zbora, moramo vse to za povrh plačevati državljani. Brez terena, brez preverjanja, brez kritične distance.
To ni poročanje o Julijskih Alpah in ljudeh. To je poročanje o tem, kako Julijske Alpe vidijo uradniki ter diplomirani inženirji novinarstva (večina njih pa je tako in drugače zaposlena kot PR – public relations, na uradih, agencijah, zvezah, zavodih, ministrstvih, …in tako imamo polno zaposlenost).
Pisarna kot edini teren
STA je v celoti povzela stališča javnega zavoda TNP. Nobenega vprašanja, nobene terenske opombe, nobenega preverjanja. V prispevku ni niti enega glasu lokalnega prebivalstva, niti enega staroselca, niti enega človeka, ki tam živi, dela, kosi travnike, vzdržuje poti, prenaša posledice turizma in se vsak dan srečuje z realnostjo, ki je uradniki ne vidijo. To je poročanje, ki pozna gore samo kot številke v Excelu.
Uradniški monolog namesto novinarstva
Prispevek reproducira uradniški diskurz TNP: nosilne zmogljivosti, rezervacijski sistemi, QR kode, omejevanje dostopa, prometni režimi, »apatija turistov«, »kolaps sistema«.
Niti enega vprašanja ni o tem, kar bi moral novinar vprašati najprej: Kdo je izdal vsa dovoljenja za turistične projekte? Kdo je podpisal soglasja za nove hotele? Kdo je dopustil razrast turističnih ležišč? Kdo je dovolil, da se doline spreminjajo v parkirišča?
STA ne preveri ničesar. Samo reproducira, za žetone dodatno širi ter zavaja.
Manjšina, ki jo je treba ščititi – ne ignorirati
V prispevku se pojavi stavek o »nezadovoljstvu tistih, ki se ne ukvarjajo s turizmom«. To ni »nezadovoljstvo«. To je manjšina, ki jo je treba ščititi.
V narodnem parku so lokalni prebivalci: nosilci tradicije, upravljavci krajine, varuhi prostora, tisti, ki živijo z gorami, ne od njih.
Če se varuje narava, se mora varovati tudi skupnost, ki je z njo povezana. STA tega ne razume. TNP uradniki pa ga ne omenjajo.
Dovoljenja: največja slepa pega prispevka
Prispevek govori o prevelikem številu turističnih postelj, kaosu na cestah, preobremenjenih točkah, degradaciji prostora. A ne zastavi osnovnega vprašanja: Kdo je to dovolil?
Če je problem infrastruktura, je treba: pregledati vsa izdana dovoljenja, preveriti skladnost z zakonodajo, ugotoviti odgovornost, po potrebi dovoljenja ukinili ali razveljavili.
STA tega ne omeni. Namesto tega se prispevek obnaša, kot da je turizem naravna nesreča, ne pa posledica odločitev konkretnih ljudi.
Rezervacijski sistemi kot rešitev – brez kritike
Predlogi o QR kodah, rezervacijah, omejevanju dostopa so predstavljeni kot logična rešitev. Ni pa vprašanja: ali to pomeni še večjo privatizacijo dostopa do narave, ali to pomeni diskriminacijo, ali to pomeni, da bo narava dostopna samo tistim, ki imajo pametni telefon,ali to pomeni, da bo lokalno prebivalstvo izrinjeno.
STA ne zastavi niti enega od teh vprašanj.
Sklep: Julijske Alpe si zaslužijo boljše novinarstvo
Julijske Alpe niso Excelova tabela. Niso QR koda. Niso rezervacijski sistem. Niso uradniški monolog.
So prostor, kjer živijo ljudje, ki jih je treba ščititi. So prostor, kjer je treba preveriti vsa dovoljenja, ne pa izumljati nove omejitve. So prostor, kjer mora novinar najprej stopiti na teren, ne pa v pisarno. Že sama razglasitev narodnega parka je velika reklama, vaba za turizem. O njem in njegovih težavah pa se vsaj govori, za druge kraje pa se še kar naprej dela le turistična reklama in posledično velika škoda. Če parafrazíramo vse skupaj. Zakaj se turizem močno ne obdavči in ta blagodat se razdeli med prizadete?
STA je tokrat poročala o gorah, ne da bi jih videla. In to je največji problem prispevka. To je največji problem! Za koga?
