Z varovalnimi gozdovi se ne gospodari, ampak se jih prepusti le naravi – človek pa je vse manj njen del
Trditev, ki jo tako radi izvajajo gozdarji, da so težave slovenskih gozdov in povezanega upravljanja z njimi zaradi razdrobljenosti lastništva problem, je povsem zgrešena in seveda (povsem) vezana na »profit«. Gozdove, v katerih se pretirano ne »gospodari«, lahko imenujemo zdrave in jih priključimo skoraj 100.000 hektarjem varovalnih gozdov, kar predstavlja (precej) več kot 8 % vseh gozdov v Sloveniji. To ni obrobna kategorija, temveč osrednji varnostni sistem hribovske in gorate države, ki ščiti doline, vasi, ceste, vodotoke in kmetijska zemljišča. Gozd pije in oddaja, živi, danes v vsej tej naravni ter od človeka povzročeni suši zelo trpi ter komaj životari.
Območja varovalnih gozdov si lahko ogledate in prenesete tukaj.
Če imate radi teoretiziranje, so v okviru projekta Mosaic – Interreg Alpine Space sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije skupaj s projektnimi partnerji pripravili priročnik ilustriranih infografik in informativnih listov, ki je namenjen podpori prilagodljivemu in celostnemu gospodarjenju z gozdovi v alpskem prostoru. Kot navajajo, publikacija predstavlja primere dobrih praks ter gozdnogojitvene in biotehnične ukrepe za krepitev varovalne in zaščitne funkcije gozdov v razmerah podnebnih sprememb. Temelji na rezultatih in aktivnostih projekta MOSAIC, predvsem na dejavnostih znotraj gozdnih živih laboratorijev.
Priročnik je na voljo v angleškem, slovenskem, italijanskem, nemškem in francoskem jeziku ter omogoča prenos znanja in dobrih praks med strokovnjaki znotraj alpskega prostora.
ZGS – Varovalni gozdovi
Slovenija je alpska in izredno hribovita država. Velik delež gozdov zato uspeva na ekstremnih rastiščih z velikimi nakloni, kar omejuje njihov rastiščni potencial, hkrati pa pogojuje njihov pomen pri varovanju tal pred različnimi oblikami erozije. Takšne gozdove imenujemo varovalni gozdovi.
Ilustrirani priročnik Gospodarjenje z varovalnimi gozdovi v Alpah je eden tistih dokumentov, ki pridejo prav v pravem trenutku: ko se alpski prostor sooča z vedno pogostejšimi vremenskimi ekstremi, z erozijo, plazovi, vetrolomi in pritiskom turizma, hkrati pa se od gozdarjev, lokalnih skupnosti in upravljavcev pričakuje, da bodo znali povrniti stabilnost krajine, ki je (tudi zaradi njih – vedno in povsod je potrebno biti vsaj malo samokritičen) že sama po sebi krhka. Če bi gozdarji res in z vsemi silami branili varovalne gozdove, če bi morda še kdo drug bolj nadziral njih, bi bilo posegov, ki jih vidimo in včasih poskušamo preprečiti manj. Žal pa temu ni tako. »Gozdarska stroka« je predvsem pri velikih lastnikih zelo popustljiva in strogost tudi v varovalnih gozdovih, ki je v osnovi povsem preprosta: »pusti naravo povsem pri miru,« se v praksi in na terenu kaže povsem drugače …
Slovenski način gospodarjenja z gozdovi je šel skozi različne družbene sisteme, verjetno pa ni njegov teoretični del nikoli tako (zelo in močno) bremenil proračuna države kot danes. Ob (pre)nizkih odkupnih cenah hlodovine bi veljalo zadevo preračunati in vzpostaviti ponovno sorazmerje.
Gospodarjenje z varovalnimi gozdovi v Alpah – ilustrirani priročnik
Digitalni različici priročnika sta dostopni na naslednjih povezavah:
Slovenska različica: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=30404
Angleška različica: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=30407…
PN
