Salzburška gorska reševalna služba na poti do novega rekordnega leta
Salzburger Bergrettung bo leta 2026 zelo verjetno dosegla največje število intervencij v svoji zgodovini**. Na 79. deželni skupščini v Maria Alm je vodja organizacije Richard Freicham predstavil podatke, ki kažejo nadaljnjo rast gorskih nesreč in reševanj.
Med 1. januarjem in 1. oktobrom letos je salzburška gorska reševalna služba posredovala že v 725 primerih. V enakem obdobju lani so zabeležili 649 intervencij. Če se bo trend nadaljeval, bo do konca leta presežen dosedanji rekord iz leta 2019, ko so opravili 793 intervencij.
Reševalci so letos pomagali oziroma posredovali pri 633 osebah, od tega je bilo 310 nepoškodovanih, 292 poškodovanih, zabeležili pa so tudi 31 smrtnih primerov. Pri intervencijah je sodelovalo 4636 gorskih reševalcev, ki so skupaj opravili več kot 11.000 ur dela.
Padci ostajajo glavni vzrok nesreč
Najpogostejši vzrok intervencij ostajajo padci in zdrsi, sledijo izčrpanost ter zdravstvene težave. Med posebnostmi letošnje sezone avstrijski reševalci izpostavljajo izrazit porast primerov izčrpanosti.
Po oceni vodstva službe so k temu prispevali: poletni vročinski valovi, prepozni odhodi na ture, pomanjkljiva telesna pripravljenost, premalo tekočine, slabo načrtovanje tur, neupoštevanje vremenskih napovedi.
Richard Freicham je ponovno opozoril tudi na samoprecenjevanje sposobnosti in na pojav, ki ga v Avstriji poimenujejo »vollkasko mentaliteta«, prepričanje, da bo v primeru težav pomoč vedno hitro na voljo.
Zanimiv avstrijski model: članarina vključuje kritje stroškov reševanja
Posebej zanimiv je sistem financiranja, ki ga uporabljajo v Salzburgu.
Gorska reševalna služba je močno odvisna od podpornih članov, donatorjev in sponzorjev. Posameznik lahko postane podporni član organizacije, pri čemer letni prispevek trenutno znaša 36 evrov.
V ta znesek je vključeno tudi kritje stroškov gorskega reševanja do 25.000 evrov. S tem si obiskovalci gora zagotovijo nekakšno zavarovanje za stroške morebitnega reševanja v gorah, hkrati pa neposredno prispevajo k financiranju opreme, vozil, medicinskega materiala in usposabljanja reševalcev.
Gre za model, ki je v Avstriji zelo razširjen in predstavlja eno ključnih razlik v primerjavi z razpravami o plačljivosti reševanja, ki se pojavljajo v nekaterih drugih alpskih državah. Namesto naknadnega kaznovanja ponesrečencev velik del sistema temelji na prostovoljnem preventivnem vključevanju ljudi v podporno članstvo.
Brez težav s podmladkom
Salzburška gorska reševalna služba trenutno šteje okoli 1550 prostovoljnih reševalcev. Po besedah vodstva organizacija nima težav s pridobivanjem novih članov. Letos so v 22 tečajih opravili kar 13.748 ur usposabljanja, zanimanje mladih za vključitev v vrste gorskih reševalcev pa ostaja veliko. Podatkov o strokovnih kadrih, ki so redno zaposlenih v njihovih vrstah, pa ne navajajo.
Opombe
*Miselnost o »celoviti varnosti«. Izraz »vollkasko mentaliteta« (nemško Vollkaskomentalität) izvira iz nemškega zavarovalniškega zaklada (kjer Vollkasko pomeni polno kasko zavarovanje) in se v prenesenem pomenu uporablja za opisovanje družbenega ali psihološkega pojava, ko posamezniki pričakujejo popolno varnost in zaščito pred vsemi življenjskimi tveganji, običajno s strani države, sistema ali delodajalca.
Gre za miselnost (najbrž izvira predvsem iz sodobne politike), pri kateri človek želi zmanjšati lastno odgovornost na minimum, medtem ko ob vsaki napaki, nesreči ali nepredvidenem dogodku pričakuje, da bo škodo pokril ali težavo rešil nekdo drug.
**Številke posredovanj, ki jih navajajo gorski reševalci v svojih statistikah, so primerljive le za nekaj let. V desetletjih je gorsko reševanje beležilo različne dejavnosti. Tako je npr. mariborska postaja GRS v enem letu beležila skoraj 700 akcij, ker so beležili smučarske nesreče in nezgode.
Podatek o 36 evrov visoki letni članarini, ki vključuje kritje stroškov reševanja do 25.000 evrov, je verjetno najzanimivejši del poročila. V času, ko tudi drugod po Alpah potekajo več ali manj nekonstruktivne razprave o odgovornosti obiskovalcev gora in stroških intervencij, Salzburžani stavijo predvsem na preventivni model: široko podporno članstvo, prostovoljstvo in vnaprej urejeno kritje stroškov reševanja. Na ta način združujejo pomoč gorski reševalni službi in osebno varnost obiskovalcev gora.
