Merilo, po katerem se še danes ocenjuje moč, vztrajnost in čast poklica – Laco Kulanga je (ob največji obremenitvi) nosil 281‑kratnik svoje telesne mase – To pomeni, da je na hrbtu nosil 281 % svoje telesne teže – Faktor obremenitve (na sklepe pa) se pri hoji v klanec izdatno poveča zaradi: kota, nagiba, dinamike koraka (pospešek zaviranje) prenosa teže na eno nogo itd.
Preprost navedek, da so njegova kolena pri hoji v klanec (gorski nosači so navzdol nosili predvsem ostanke in posledično manjša bremena, ki so bila večja le če so prenašali poškodovanega ali umrlega) nosila približno trikrat večjo obremenitev kot kolena »normalnega« hribovca z zmernim nahrbtnikom, bi moral vsakomur, ki tako ali drugače »nosi breme« in razkazuje svoj dosežek dati misliti.
V svetu gorskih nosačev, kjer se tradicija, telesna moč in skromnost prepletajo v eno najtežjih gorskih dejavnosti, je ime Laco Kulanga (1949–2020), zapisano z velikimi črkami. Njegova življenjska pot – od vajenca v rudniku do legendarnega visokogorskega nosača in chatárja (oskrbnika koče) – je zgodba o človeku, ki je presegal meje mogočega in postavil standard, ki ga današnji rod nosačev le stežka doseže.
Kulanga se je rodil 20. avgusta 1949. Najprej se je izučil za rudarja v Ostravi, a ga je srce kmalu odneslo v Visoke Tatre. Tam je delal kot »vlekár« in vzdrževalec, nato pa se je podal na pot, ki ga je zaznamovala za vse življenje – postal je profesionalni gorski nosač.
Kasneje je postal oskrbnik: najprej na Zamkovského chate, nato na Skalnatej chate, ki jo je tudi obnovil. A čeprav je bil odličen gospodar, ga je v zgodovino zapisala predvsem njegova neverjetna fizična moč.
Kulanga je bil visok le 165 cm in težak 75 kg, a je imel neverjetno moč, šlankasto vzdržljivost in sklepe, ki so prenašali obremenitve, ki bi druge zlomile. Njegovi rekordi so še danes nepreseženi:
207,5 kg na Zamkovského chatu
151 kg na Téryho chatu
141 kg na Zbojnícku chatu
211 kg iz Skalnatej chaty na Štart – rekord, ki ga še nihče ni presegel
Leta 2004, ob 55-letnici, je simbolično dvignil 155 kg.
To niso številke, ki bi jih zmogel kak današnji športnik, ker so športi večinoma zelo specifični. To so obremenitve, ki presegajo meje človeškega telesa. V Tatrah so ga zato upravičeno imenovali »kráľ, tatranských, nosičov«.
Kot pišejo Kulanga ni bil človek velikih besed. Bil je tih, skromen, zaprt vase, a vedno pripravljen pomagati. Njegova osebnost je bila nasprotje njegovih dosežkov – nežna, tiha, nevsiljiva.
Prav ta skromnost pa je bila tudi del njegovega značaja. Ko je nosil sode iz Skalnatého plesa, se je poškodoval – zlomil si je ključnico. Ni želel v bolnišnico, šele po dolgem prepričevanju je pristal na pregled. A že naslednji dan je podpisal reverz in odšel domov.
Umrl je 14. septembra 2020. Kulanga je bil kralj nosačev. In kralj tudi zaradi izumrtja dejavnosti ostaja.
