VSEBINA
06 Reportaža Do Južnega križa. Plezanje v Peruju.
12 Glas vpijočega. Uvodnik. Plesati račke.
14 Intervju Pred odpravo. Ski Everest 2000. https://gore-ljudje.net/novosti/mi-smo-pustolovci-mi-potrebujemo-dozivetja/
20 Smuči za Everest.
22 Zgodovina ekstremnega smučanja.
26 Tudi slovenska gora. Everest in Slovenci.
30 Z dna morja. Geologija Everesta.
32 S kajakom po Kolpi.
35 Parki za življenje. Zavarovana območja narave v Sloveniji.
38 Potopis V 40 dneh z vlakom okoli sveta.
48 V deželi kaktusov, tequile … Mehika.
51 Pomembno je prijateljstvo. Lotse 2000. https://gore-ljudje.net/novosti/pomembno-je-prijateljstvo/
54 Okrog Krima. Kolesarska tura.
58 Zgodovinski dan. 1. base jump na Slovenskem.
62 Brezpotna divjina. Grintavcev. Kočna.
64 A story starts in Sheffield. Balvansko plezanje.
70 Z jadralnim letalom. Skromni uporabnik adrenalinskih športov, 2. del.
72 Prečenje, Klasike. Zlatorogove steze.
76 Izpod previsa. Rana ura – slovenskih fantov grob. https://gore-ljudje.net/novosti/rana-ura-slovenskih-fantov-grob/
78 Fotogalerija. Rafael Marn.
82 Na terenu. Jure Čeh.
Fotografija na naslovnici: Sfinga Južne Amerike Avtor: Boris Strmšek
Plesati račke
»Freedom is just another word for nothing left to lose.«
Chris Christopherson
»Itak je kislo.«
Neznana lisica
Pred kratkim je slovensko javnost vzradostila novica o polemiki med novim direktorjem slovenskih nordijskih reprezentanc, Otom Giacomellijem, in skakalcem Primožem Peterko. Kot veste, je Giacomelli od Peterke zahteval, da si skrajša lase, češ da delajo reprezentanci sramoto.
Nekaj zatem so slovenski mediji z grozo poročali o sporu med selektorjem slovenske nogometne reprezentance Srečkom Katancem in nogometnim zvezdnikom Zlatkom Zahovičem, zaradi katerega slednji ni bil povabljen v moštvo na prijateljski tekmi s Češko. Kljub skrbnemu prebiranju časopisov, mi še danes ni jasno, zakaj je šlo.
Pred nekaj leti sem si ogledal trening košarkarjev Smelta Olimpije pred eno pomembnejših evropskih tekem. Njihov trener je bil takrat Zmago Sagadin, ki je igralce gonil po igrišču in si pri tem pomagal s ploho kletvic, ki so jo ti mirno prenašali. Takrat sem pomislil, kaj bi se zgodilo z vodjo katerekoli slovenske himalajske odprave, če bi ob vznožju gore poskušal podobno metodo uveljaviti tudi pri članih svoje ekipe. (Mislim, da bi zelo kmalu istega dne nekdo dolbel njegovo ime na aluminijasti krožnik.)
Teh nekaj primerov sem navedel zato, da bi pokazal, da je alpinizem (v nekoliko širšem pomenu tudi plezanje nasploh) v primerjavi z omenjenimi športi, pravzaprav z večino športov, zelo svobodna dejavnost. Nihče te ne sili trenirati, tvoj zunanji videz je nekako tvoja zasebna stvar, prav tako zadeve, ki si jih počel noč pred vzponom. Na žalost je bilo največkrat tako tudi s samim vzponom – naj je bil še tako dober, ni nikogar zanimal. Njegov doseg je bila v dobrem primeru fotografija ob članku na predzadnji strani ponedeljkovega Dela. In vse do pred kratkim ni bilo videti mehanizma, ki bi to stanje spremenil.
Po Humarjevem Daulagiriju se je pokazalo, da vendarle obstaja, da se da s kombinacijo interneta, poročanja popularnih medijev, z nekoliko senzacionalističnega besednjaka in z ujemanjem nekaterih nepredvidljivih spremenljivk, ki jim pravimo sreča, vzbuditi pozornost javnosti. Zanimanje ljudi pa za seboj potegne tudi zanimanje kapitala. In tako je oziroma zato je, hvala bogu, prišlo tudi do odprave »Simobil extreme ski Everest 2000«, katere cilj je prvi smučarski spust z Everesta. Med bralci Grifa ga najbrž ni, ki ne bi slišal za to odpravo oziroma videl reklamnih panojev, ki opozarjajo nanjo že kaka dva meseca pred njenim začetkom.
In ker je Grif tudi pokrovitelj te odprave, jaz pa njen član, bom izkoristil priložnost in (vsaj tokrat verjetno brez očitkov o fovšiji in zlih namenih) izrazil nekaj kritičnih razmišljanj in vprašanj, ki se mi porajajo ob srečanju z resnimi pokrovitelji, javnostjo in s pričakovanji obojih.
Ko smo konec lanskega leta iskali geslo, s katerim bi pritegnili pokrovitelje, smo se domislili stavka: »Zadnja velika pustolovščina na našem planetu!« Zveni zanimivo. Koga pa ne bi zanimala še zadnja taka stvar, ki jo lahko izpeljejo človeška bitja? Smučanje z vrha Everesta je še edina prava stvar, ki je ostala. Tak stavek bi lepo zvenel celo v kakšnem hollywoodskem filmu in najbrž nekajkrat tudi že je.
Edina težava z njim je, da ne drži. Ni res, da je smučanje z Everesta še zadnja možna pustolovščina na tem planetu. Ta je k sreči tako velik in ljudje tako iznajdljivi in raznoliki, da domislic še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Res pa je, da je smučanje z Everesta zelo lahko predstavljivo kot ena takih, in mi smo resno podlegali skušnjavi. Toda dolgoročno bi s tem slovenskemu alpinizmu samo škodili. Holivudarjem ni treba misliti na tiste, ki prihajajo za njimi, nam pa. Če bi še dve odpravi za nami poskušali s podobno lajno, bi se ljudje čez čas najbrž vprašali: »Ja, pa koliko je teh zadnjih pustolovščin?« (In navsezadnje, kdo pa smo mi vsi, da bi določali, kaj je zadnja pustolovščina na svetu?)
Če hoče stvar vzbuditi pozornost javnosti, mora biti nevarna. »K sreči« vsaj s tem pri alpinizmu ni težav. Reinhold Messner je nekoč na podlagi statističnih podatkov o smrtnih žrtvah na osemtisočakih izračunal, da se udeleženec odprave na osemtisočaka podaja v triodstotno smrtno nevarnost. (Podatkov o smrtnosti pri smučanju z vrha Everesta seveda ni.) Ker je to za razumevanje povprečnega bralca Slovenskih novic mnogo premalo, da bi bilo vredno njegovega denarja, je treba ta odstotek napihniti. Kako to storiti, prepuščamo iznajdljivosti in okusu vpletenih in temu, ali se požvižgajo na staro slovensko modrost, da ni dobro klicati hudiča, ali ne.
Toda ko smo iskali denar za odpravo, je največ negativnih odgovorov vsebovalo utemeljitev: »Kaj pa, če se mu kaj zgodi?!« Moram priznati, da je to vprašanje z oglaševalskega stališča tudi mene nekoliko skrbelo (tudi drugače me je skrbelo). Danes, pa naj se sliši še tako kruto in črno, se mi zdi, da morebitna nesreča pri delu ne bi povzročila hujših posledic za pokrovitelje. Ste zadnje čase kaj videli naslovnice katerega od slovenskih tabloidov ali tabloidnih revij? Ljudje se kopajo v bedi, mizeriji in predvsem v krvi, pa nič. Fantje veselo prodajajo in oglaševalcem ni nič žal, da jo »spodbujajo«.
Drugače je z neuspehom. »Ne spolnost, temveč neuspeh je tabu sodobnega človeka,« je v enem od člankov v prejšnji številki Grifa zapisal naš sodelavec Jure Čeh. Kaj bo, če bo vreme zanič in se ne bo dalo nič narediti? Kaj bo, če odprava ne bo uspešna? Toda če pomislite, se s temi vprašanji ukvarjajo vsi normalni športi in normalni športniki, le s to razliko, da pri alpinizmu in sodobnih dejavnostih tekmece nadomesti še bolj nepredvidljiva narava.
Takšna vprašanja neizbežno sprožijo tudi samospraševanje: »Sem dovolj dober, izkušen, pripravljen, sposoben?« Predvsem takrat, ko se kolegom, ki so prepričani, da nisi in da si tega privilegija ne zaslužiš, pridružijo še številnejši, ki o vsem skupaj nimajo pojma, a se jim na podlagi bog ve česa zdi, da so tvoje pljučne kapacitete premajhne, noge preslabotne, brada preredka (ker da njihov lokalni Joško hitreje priteče na Slemnikov’c kot ti) ipd.
Ampak to bomo preživeli in preživeti bodo morali vsi tisti, ki se bodo v prihodnje lotevali finančno zahtevnih projektov. Kdor namerava plezati »samo zase«, kot včasih radi rečemo (pa potem jokamo o hudobiji ljudi, ki ne znajo ceniti naših dosežkov), bo verjetno zadovoljen z belimi stenami Julijcev. Če ne, se bo prej ali slej srečal z vprašanji, ki mučijo vse druge športnike. Plesati račke ali ostati doma, to je tu vprašanje.
Tadej Golob
IMPRESSUM
Izdajatelj in založnik: Motomedia d.o.o.
Direktor: Tomaž Drozg
Motomedia d.o.o. je povezana z založniško skupino Motor Presse International GmbH
Glavni in odgovorni urednik edicij Motomedie: Boštjan Jevšek
revija Grif:
glavni in odgovorni urednik: Tadej Golob
oblikovanje: Matej Mejovšek, XXL Studio Maja Čonč
urednik fotografije: Urban Golob
uredništvo: Maja Čonč, Mateja Pate, Katja Krasko
lektoriranje: Borut Omerzel
V tej številki so sodelovali: Boris Strmšek, Davo Karničar, Tone Škarja, Pavle Kozjek, Viki Grošelj, Tanja Rojs, Andrej Grmovšek, Max Dereta, Aco Pepevnik, Milan Romih, Marjan Tkavec, Vladimir Habjan, Primož Grilc, Tomaž Rant, Andrej Crček, Grega Lačen, Matic Redelonghi, Jure Čeh, Rafael Marn, Tomaž Hartman, Janko Marušič, Marko Prezelj, Rok Šisernik, Janez Golob, Marjan Žiberna, Marija Štremfelj.
Stališča avtorjev posameznih člankov ne odražajo vedno mnenja uredništva.
Naslov uredništva: Grif, Dunajska 106, 1000 LJUBLJANA, tel.: +386 01 560 43 67 tel.: +386 01 560 43 50 fax: +386 01 560 43 51 www. Mythos.si e-mail: grif@motomedia.si
Priprava za tisk: Maja Čonč, Mateja Zega
Skeniranje: Damijan Lazar Agencija PRestige, Ljubljana
Izdelava filmov: CAMERA, Ljubljana
Tisk: Tiskarna Hren, Ljubljana
Oglasno trženje: Andrej Večerin, Dunajska 106, 1000 LJUBLJANA, tel.: 386 01 560 43 50 fax: 386 01 560 43 51
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse avtorske pravice si pridržuje izdajatelj. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije sodi edicija med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje petodstotni prometni davek.
Letna naročnina: 5290 SIT
Dejavnosti, ki jih opisujemo v reviji Grif, so lahko nevarne. Ne spoznavajte jih sami in ne posnemajte nepripravljeni in neizurjeni dejanj športnikov, ki jih opisujemo. Potrebna znanja vam bodo posredovali usposobljeni vaditelji v alpinističnih in jamarskih odsekih, plezalskih, jadralskih in drugih tovrstnih klubih po Sloveniji.
