VSEBINA
04 Lepenca – Poleti gor, pozimi dol
12 Povsod same in samo prepovedi.Glas vpijočega, pisma bralcev
14 7 let v Tibetu. Harrer nacist
16 Himalajski dnevnik.Odprava na Nuptse.
22 Tržaško podzemlje.Skilanova jama.
26 Ekstremno smučanje.
27 Od V1 do V7. Gorsko kolesarjenje.
28 Zapiski razočaranega ekstremista.
30 Tudi pozimi so hribi vse bolj oblegani. Ekologija.
32 Vražji Kalan ali John Dunne iz Kranja.Vražji Robert.
35 Na Daulagiri. Kolumen.
36 Šraufova gora. Daulagiri. https://gore-ljudje.net/novosti/daulagiri/
38 Gongga Shan. Potopis po Kitajski.
40 Brata Huber– Gorska vodnika, ki plezata 11. stopnjo
46 Kamniško Savinjske Alpe.
48 Rinka, končno. https://gore-ljudje.net/novosti/rinka/
50 Pozimi ponoči. Zimski bivak
54 Inshallah – Z dvema katrama v Pakistan
58 Gianni Pecchiari. Fotogalerija.
Priloga A5 https://gore-ljudje.net/novosti/slovenska-smer-pozimi/ https://gore-ljudje.net/novosti/ledenka/
Fotografija na naslovnici: Lepenca Fotografiji: Bogdan Kladnik in Matej Mejovšek
Glas vpijočega
Če bi se človek rodil v Ospu, bi bil lahko bogat
Ena od stvari, ki me je motila v Švici in njihovih Alpah, je bila povsod zelo nazorno označena privatna lastnina oziroma zemljišča. Njihovih ‘verbotnov’ ni težko prevesti v slovenščino. Zgini! Prepoved prehoda tudi tam, kjer ni kaj poškodovati, moteni pa so lahko le izjemno ozki ljudje. Smo rekli Švica pač.
Pred kratkim sta iz hrvaškega plezališča ob cesti v Limskem kanalu dva domorodca oborožena z motorko pregnala štiri (po naključju) slovensko plezalce. Z utemeljitvijo: “To je moja zemlja i bit če tako još nerednih 300 godina!” in prijazno zahtevajoč 100 kun od skupine za nadaljevanje plezanja. Hrvaška pač, so imeli vojno. O.K.*
Ista skupina plezalcev se je potom odpravila nazaj v Slovenijo, v Podpeč in naletela na ponovno presenečenje. “Privatno zemljišče prepovedan prehod!” Ko sem o tem razlagal neki, s plezanjem ne tako zelo obremenjeni druščini, sem izvedel, da jadralni padalci v Sloveniji že dlje časa in vedno dražje plačujejo startne rampe in pristajalne travnike. Ne da bi za njihovo pristajanje pobiralci denarja karkoli naredili, ne za udobje ne za varnost.
V podobno kategorijo spadajo pobiranja parkirnin okrog Bohinjskega jezera in podobnih naravnih danosti, ki nimajo z ekologijo nobene zveze.
Da ne bi tole izzvenelo kot pretirano pravičniško jamranje – seveda je do teh stvari sčasoma moralo priti in seveda je treba uporabo tujih zemljišč urediti in (od)plačati in seveda te nihče ne more prisiliti v delitev svojega premoženja z “vsiljivci”, če tega sam nočeš. Žalostno pa je to, da se spremembe dogajajo na tak nekoristen in odljuden slovenski način in da ljudje v obiskovalcih in prehodnikih njihovih ozemelj ne vidijo možnosti zaslužka in z njim miroljubne koeksistence, pač pa sovraga, ki ga je treba pregnati.
Namesto, da gradijo in zagrajujejo svoja zemljišča, bi gradbeni material porabili za izdelavo vrtnih ut ali lop, v katerih bi žejnim raziskovalcem različnih nekoristnosti prodajali pijačo, namesto, da tožijo nad neurejenostjo njihovega početja, svinjarijo, ki jo puščajo za seboj, bi poskrbeli za izdelavo pravil, opremili prostore za taborjenje in poskrbeli za sanitarije. Namesto, da se smilijo sami sebi, bi lahko začeli služiti denar!
Poglejmo vasico Osp. Pred kratkim so izdali monografijo, v kateri je nazorno popisana tragedija tega zaselka, ki je po drugi svetovni vojni za nekaj let padel na nikogaršnjo zemljo. Italijanski ni bil več in s tem je bila prekinjena njegova naravna, gospodarska in prometna zveza s Trstom, slovenski pa še ni bil, saj do Kopra niti ceste ni bilo. V nekaj letih so se ljudje odselili – v Italijo, Ameriko, Avstralijo in bogve kam še vse. Od skoraj 400 ljudi jih je ostalo 80, v vasi, ki je premogla osnovno šolo, živi danes osem šoloobveznih otrok.
In nič kaj ne kaže, da se bo v bližnji bodočnosti spremenilo na bolje, čeprav se jim je za samo vasjo, okrog nje in nad njo odprl zlat rudnik. V vas so začeli zahajati plezalci z vsega sveta, od katerih pa imajo vaščani res bolj malo – ker za to tudi (skoraj) nič niso storili. Edina, ki imata kaj od njih, sta lastnika okrepčevalnice Viki burger ob glavni cesti med obema Črnima Kaloma in lastnik kampa v Ospu. V bližini je morje, so Škocjanske jame, na sosednjem hribu bi zlahka uredili proge za gorsko kolesarjenje, vzletajališče za jadralne padalce in v dolini gostilno-klub za vse uporabnike od boga danega kapitala v okolici vasi.
In tako mnogokje po Sloveniji. Če ti pri oranju na domači njivi iz zemlje brizgne nafta, boš od veselja padel na kolena, prodal vse skupaj prvi naftni družbi, ki ti bo zares zasvinjala domačijo in te po možnosti potem še odselila. Če se pa dan za dnem mimo tvoje bajte sprehajajo miroljubni uporabniki nekoristnosti, ki je do takrat sploh nisi opazil, boš začel postavljati plotove, vzpostavljati prepovedi, kazati neprijazne obraze in nabijati ‘vstopnine’. Te so kot kaže prva in zadnja popestritev tovrstne turistične ponudbe, ki nam v Sloveniji pade na pamet. V Španiji imajo rifuje, v Franciji gite d’etape, še v Nepalu lodge, pri nas pa njih. Ovire, ki jih morebitnim drugače mislečim nalagata državna birokracija in sosedska zavist, so potem le še nadaljevanje te zgodbe.
* Pred izidom številke smo izvedeli, da hrvaškim plezalcem pri ureditvi plezališča na Cresu pomaga njihova turistična zveza. Hrvaška.
Tadej Golob
IMPRESSUM
Izdajatelj in založnik: Mythos d.o.o.
Direktor: Tomaž Drozg
revija Grif
glavni in odgovorni urednik: Tadej Golob
fotografije in oblikovanje: Matej Mejovšek
uredništvo: Urban Golob, Simon Slejko
stalni sodelavci: Boštjan Gomboc, Boris Strmšek, Maja Čonč, Tina Ziherl
Lektoriranje: Katja Krasko
Naslov uredništva: Grif (Mythos d.o.o.) Komenskega 11, 1000 LJUBLJANA
tel.: +386 61 314 946 fax: +386 61 1314 323 www. Mythos.si
Priprava za tisk: PRestige, Ljubljana
Izdelava filmov: Cortec d.o.o., Ljubljana
Tisk: Tiskarna Žnidarič, Kranj
Oglasno trženje: Dejan Ogrinec, Agencija PRestige, Komenskega 11, 1000 LJUBLJANA
tel.: 386 61 328 070 fax: 386 61 1314 323
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Vse avtorske pravice si pridržuje izdajatelj. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije sodi edicija med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje petodstotni prometni davek.
Letna naročnina: 3670 SIT
Dejavnosti, ki jih opisujemo v reviji Grif, so lahko nevarne. Ne spoznavajte jih sami in ne posnemajte nepripravljeni in neizurjeni dejanj športnikov, ki jih opisujemo. Potrebna znanja vam bodo posredovali usposobljeni vaditelji v alpinističnih in jamarskih odsekih, plezalskih, jadralskih in drugih tovrstnih klubih po Sloveniji.
