Slovaški himalajec Peter Hámor je zaključil svojo letošnjo odpravo v Gurans Himal, odmaknjeno in redko obiskano gorsko območje na skrajnem zahodu Nepala. Čeprav se je odprava končala brez vrha, Hámor poudarja, da je prinesla »veliko dozo doživetij, izkušenj in navdiha« za prihodnje raziskovalne projekte.
Gurans Himal – pozabljeni zahod Himalaje
Hámorjev zapis predstavi regijo, ki jo pozna le peščica alpinistov – himalajcev. Gurans Himal leži v provinci Sudurpashchim, ob meji z indijsko zvezno državo Uttarakhand. Območje sestavljata dve podskupini:
– Saipal Himal (najvišji vrh Saipal, 7030 m),
– Yoka Pahar z vrhovi Api (7132 m), Api West (7076 m), Nampa (6729 m), Bobaye (6808 m), Jethi Bahurani (6850 m) in drugimi.
Gre za eno najmanj obiskanih območij Himalaje, kjer se zgodovina raziskovanja prepleta z izjemnimi, danes skoraj pozabljenimi zgodbami.
Zgodovinski okvir
Hámor v zapisu oriše bogato zgodovino raziskovanja zahodnega Nepala: konec 19. stoletja so območje raziskovali Longstaff, Savage Landor in drugi britanski raziskovalci, v 30. letih 20. stoletja sta švicarska geologa Heim in Gansser prečila ledenike Api in kot prvi v regiji tudi smučala, v 50. letih so sledile britanske, italijanske in japonske odprave, v 60.–80. letih so padli prvi vzponi na Api, Saipal in Nampo, pogosto v težkih razmerah in z nesrečami, leta 1996 je slovenska odprava (Robas, Debelak, Meglič, Humar, Prezelj, Štremfelj, …) opravila več izjemnih vzponov, med njimi Peter omenja Humarjev solo prvenstveni vzpon na Bobaye.
Hámor poudarja, da gre za območje, kjer se zgodovina alpinizma še vedno piše.
Zakaj zahodni Nepal privlači sodobne alpiniste
Po njegovem mnenju je prav razmah komercialnega himalajizma na osemtisočakih razlog, da se vedno več alpinistov obrača k manj znanim goram. Gurans Himal ponuja: nepreplezane stene, izjemne šesttisočake, minimalen obisk, pristno himalajsko izkušnjo, brez fiksnih vrvi in množic.
Hámor verjame, da bo zanimanje za to območje v prihodnjih letih samo še raslo.
Zaključek odprave
Čeprav letos ni stal na vrhu, Hámor zapis sklene optimistično: odprava mu je dala dovolj navdiha, da se bo v zahodni Nepal gotovo vrnil. Regijo opisuje kot »čudovito, divjo in vredno ponovnega raziskovanja«.
