Slovenski alpinizem 1996
Api – Bobaye – Nampa, Slovenska odprava treh vrhov ’96
Komisija za alpinizem PZS v sodelovanju s KOTG, Slovensko-nepalska odprava, “Slovenian Three Peaks Expedition 1996”
Trajanje: 30.09.1996 – 23.11.1996.
Cilji: južni raz Apija (7132 m), jugozahodna stena Nampe (6795 m) in jugozahodna stena Bobaye (6808 m).
Vodja Roman Robas, pomočnik Boštjan Slatenšek, zdravnik dr. France Srakar, Dušan Debelak, Jernej Grudnik, Tomaž Humar, Matic Jošt, Janko Meglič, Peter Mežnar, Marko Prezelj, Andrej Štremfelj in Tomaž Žerovnik in trije Nepalci: Kami Sherpa, Ningma Sherpa in Tashi Sherpa, skupaj 15.
05.10. Popoldan so se z avtobusom in tovornjakom odpeljali iz Katmanduja. Tri dni in tri noči so se vozili. Ves čas je deževalo.
08.10. So pripotovali v Gokuleswar (655 m).
09.10. So pričeli pohod ob reki Chamlija.
16.10. Dopoldan so prišli do BT (3650 m).
19.10. So kljub slabemu vremenu opravili prve aklimatizacijske pohode: Debelak, Jošt, Mežnar in Žerovnik so se povzpeli na sedlo (5600 m) med Apijem in Nampo in si ogledali stene ter sestopne možnosti. Grudnik, Humar, Meglič, Prezelj in Štremfelj pa so splezali po grebenu Apija na Api Lehk (okoli 5750 m). Prezelj in Štremfelj sta potem nadaljevala na koto 5800, tik pod njo postavila šotor in v njem prespala. O nadaljevanju (22.10.) je Prezelj v Grifu št. 9 zapisal, da sta: “… se spustila v sedlo in se povzpela še na en podoben vrh, potem pa že skoraj v temi začela sestopati. Pri tem sva imela veliko težav s kložami, in ko sva prišla na ledenik, se je naredila trda noč. Sicer je sijala luna, ki pa je na sneg metala take sence, ki jih nisi vajen in je bila hoja zaradi tega še težja. Dvakrat sva zašla, enkrat sva se čez strm skok morala spustiti z vrvjo, nato pa sva bila približno ob 23-ih prisiljena bivakirati. Šotor sva postavila na majhnem snežnem pomolu, ki se nama je zdel varen pred plazovi, saj so snežni žlebovi vodili levo in desno ob njem. Med eno in drugo uro zjutraj pa je nekaj zagrmelo in ledeni kosi so zadeli najin šotor in ga zasuli. Andrej se je takoj izkopal ven, sam pa sem še kakih 15 minut globoko dihal, malo zaradi tega, ker me je sneg zasul, malo pa zaradi bolečin v poškodovani nogi.” Ko se je zdanilo je Andrej poškodovanemu Marku pomagal obuti čevlje, potem pa ga je počasi spuščal pred seboj. Po ledeniku sta sestopala še kakšno uro, potem pa poklicala v BT. Do njiju so prišle tri šerpe in na njihovem hrbtu je Marko potem nadaljeval v bazo. Diagnoza zdravnika: dvojni zlom levega gležnja.
23.10. Zvečer se je vreme poslabšalo in začelo je snežiti.
28.10. Se je izboljšalo in začelo se je obdobje lepega vremena; bilo je celo topleje kot pred poslabšanjem, toda na grebenih so bile večje snežne zastave, ki so pomenile močnejše vetrove. Načrtovano je bilo, da se naveze ne bodo odpravile v stene istočasno in ozebnik v Bobaya naj bi preplezali v mešani slovensko-nepalski navezi in to prej kot steno.
31.10. Debelak, Meglič in Žerovnik so se povzpeli do depoja (4500 m). Zvečer sta v steno Nampe vstopila Jošt in Mežnar. Ponoči sta preplezala strm, navpičen, približno 450 m visok snežno-ledni ozebnik in 01.11. v dopoldanskih urah nadaljevala do višine 5600 m, kjer sta bivakirala.
Humar je začel svoj vzpon ob 1.30 ponoči, Plezal je do 15. ure, potem pa si je na strmem, izpostavljenem snežnem razu, 5500 m visoko vkopal šotor, kjer je bivakiral. Debelak, Meglič in Žerovnik so prvi dan preplezali steno Apija do višine 5300 m, kjer so bivakirali.
Bazo sta v družbi nosačev, Nimgme in Sandema zapustila Prezelj in Štremfelj.
02.11. Je Humar nadaljeval vzpon ob 5.30 in vrh dosegel ob 12.59; ves čas so ga iz baze spremljali z daljnogledom in mu svetovali preko radijske postaje.
Jošt in Mežnar sta plezala do višine 6300 m. Naveza treh se je povzpela do višine 5800 m, kjer so drugič bivakirali.
03.11. Sta Jošt in Mežnar ob 9.41 zaključila prvenstveni vzpon na Nampo. Trojka je v steni Apija dosegla višino 6050 m; tretji bivak.
04.11. Sta Debelak in Meglič preplezala še preostali vršni del stene in ob 15.32 dosegla vrh. Orkanski veter ju je prisilil k takojšnjemu sestopu; Meglič je rahlo pomrznil na palcu leve noge. Sestopila sta do Žerovnika, ki zaradi vročine ni mogel z njima na vrh.
05.11. So vsi trije sestopili do depoja, do koder so jim prišli naproti tovariši-
09.11. So zapustili bazo.
– Bobaye (6808 m), SZ stena, 1. pristop, Zlato srce (posvetil jo je ženi): 80 st., V/70, IV, 2500 m, 33 h, 01. – 02. november Tomaž Humar. Sestopil (90 st, V+/ 65. st.) ni po smeri vzpona: zgoraj bolj desno, spodaj pa levo.
– Nampa (6755 m), J stena, 1. vzpon: Jagodna polja (v spomin na Slavca Svetičiča): TD (V, 85/60 st,), 2050 m, 39 h, vzpon sta 01. – 03. novembra 1996 opravila Matic Jošt in Peter Mežnar. Sestopila sta po Japonski smeri.
– Api (7132 m), JV stena, 1. vzpon,Alpos-Facig, Solza za Jasno: TD+ (V+, 95 st./IV, 55 st.), 2600 m, 42 h, 31. oktobra – 04. novembra, vzpon sta na vrhu zaključila Dušan Debelak in Janko Meglič. Sestopila sta po isti smeri.
