V poletju 2025 je ob umikajoči se čeljusti ledenika Morteratsch v švicarskem Engadinu prišlo do izjemnega odkritja: izpod ledu je pokukalo macesnov deblo, ki je nekje okrog tega kraja (z)raslo pred več kot 10.000 leti. Ne naplavina, ne naključni kos lesa – temveč drevo, ki je nekoč stalo tam, kjer je danes ledenik.
Pod vodstvom geologa prof. Christiana Schlüchterja so ga prostovoljci izkopali iz grušča in s helikopterjem prepeljali v laboratorij. Analiza letnic in radiokarbonsko datiranje sta potrdila: drevo je raslo v obdobju, ko so bili Alpe po koncu zadnje ledene dobe skoraj povsem brez ledu, notranje doline pa zeleno poraščene.
Profesor Schlüchter ob tem pravi, da današnje stanje ledenikov spada v naravni razpon zadnjih tisočletij. Njegov kolega Christoph Korte dodaja, da so tople in hladne faze geološko povsem običajne.
Ta ponavljajoča se zgodba (torej) ni (tako) zapletena. Prav nasprotno: narava jo pripoveduje z izjemno jasnostjo. Ledeniki napredujejo, se umikajo, včasih v nekaj stoletjih spremenijo celotno pokrajino. V obdobju rasti dreves se je hlad vrnil skoraj sunkovito, ledeniki so znova zdrsnili v doline, nato pa se je svet spet ogrel in drevo je imelo dovolj časa, da je zraslo, dozorelo in obstalo. Podnebje se je znova obrnilo, ga je ledenik prekril, podrl in shranil pod ledom, kjer je počival več kot deset tisoč let.
Ko se je ledenik v zadnjih desetletjih začel umikati, je drevo znova prišlo na dan. In s tem je razkrilo preprosto resnico: alpski svet nikoli ni bil statičen. V njem se (tudi) izmenjujejo topla in hladna obdobja, včasih počasi, včasih presenetljivo hitro. Geologi, ki so drevo preučevali, poudarjajo, da so takšne spremembe geološko povsem običajne. V zgodovini Alp je bilo več obdobij, ko so bili ledeniki še manjši kot danes, in več obdobij, ko so bili večji.
Podobne najdbe na Pasterzi pod Grossglocknerjem ali pri Tschiervagletscherju pripovedujejo isto zgodbo: alpske doline so bile v preteklosti večkrat ozelenjene, ledeniki pa so se večkrat umaknili in znova napredovali. Nič od tega ni skrito, nič ni skrivnostno – gre za preproste, jasne znanstvene podatke, ki jih lahko razume vsak (morda so izjeme glede razumevanje naravnega okolja le možje v modrem), ki se vsaj malo zanima za zgodovino gorskega sveta …
