Na grenlandske vrhove
V Këbenhavn je odpotovala 1. odprava alpinistov zasavskih PD. Vodi jo Janez Bizjak (35, arhitekt), člani pa so: Marko Lenarčič (20 študent), Matevž Lenarčič (19, dijak), Bojan Pajk (27, predavatelj) in Bojan Šprogar (19, študent), vsi člani PD Trbovlje, iz PD Hrastnik sta Vili Pistotnik (34, rudarski inštruktor) in Rudi Pušnik (37, strugar), iz PD Dol pri Hrastniku Renato Vrečar (29, komercialist) iz PD Zagorje Andrej Pušnik (27, ing. elektrotehnike), zdravnik odprave pa je Damjan Meško (40, PD Ljubljana-matica).
Cilj njihove odprave je vzhodna obala Grenlanda, ledenik Knuta Rassmunsena, Femstjermen in skupina Avantgarde SV od Anmagsalika. Do kam vse bodo lahko prodrli bo v največji meri odvisno od prevozov (oz. njih cen!) z ribiškimi ladjami in seveda vremena.
Odpravo so omogočila podjetja iz Zasavja, TTKS Trbovlje, zasavska PD, okoli 8.000 din pa je moral prispevati vsak sam. Dobili so tudi pomoč v opremi – od tovarne Toper ter Alpina, motiv za pozdravno razglednico pa so jim posredovali danski alpinisti prek našega rojaka Dolfija Rotovnika, ki je odpravo seznanil tudi z najnovejšimi podatki o alpinizmu na Grenlandu.
Še enkrat Huascaran
V Celju so dobili iz Peruja telegram: »Zlezli francosko v Huascaranu – Pridemo v četrtek zvečer«.
Za podrobnosti moramo torej počakati, zapišemo lahko le, da je odprava prvotno imela v načrtu ponoviti smer, ki jo je lani preplezal Renato Casarotta, toda razmere so bile nemogoče, prav tako pod Francosko smerjo. Kasneje pa so se, kot kaže, izboljšale, sicer verjetno ne bi vstopili, saj spada ta smer med težje v tem predelu.
Prvi so preplezali SZ steber Francozi pod vodstvom R. Paragota. Po velikem uspehu na Januuju so hoteli še v drugih gorstvih pokazati, česa so zmožni. 9. junija 1966 so odleteli z Orlyja in pet dni kasneje so bili že pod goro. 19. junija je stal tabor I (5200 m), dvojko so postavili pod Hruško (5750 m), sledil je še en tabor, fiksne vrvi, sestopi in vzponi. 7. julija ob 17. uri pa so bili na vrhu. Torej povsem v himalajskem slogu in to z močno ekipo. Ob sestopu pa jih je doletela še nesreča. Leprince-Ringuet (35), fizik izrednih sposobnosti doma iz St. Etienna, eden izmed treh, ki so prišli na vrh, je med sestopom k T II zdrsnil 500 m globoko, za njim se je sprožilo kamenje in ga zakrilo za večno. Perujske oblasti so po njem imenovale ledenik v vznožju Huascarana.
O ponovitvah te smeri, ki je bila za tedanji čas nekaj izrednega, tako rekoč ni podatkov. Vemo, da sta se 16. junija 1676 v njej smrtno ponesrečila Carlo Domeznege Ramiero Valleferro, člana cortinske odprave pod vodstvom Lorenza Lorenzia, lani pa so jo menda (prvi) ponovili Brian in Adrian Hall ter Alan Burgess, in to v alpskem slogu. Toda namesto v štirih dneh, kot so računali (in za kolikor so s seboj vzeli hrane), so jo preplezali šele v osmih.
Prvi trekerji so se vrnili
V nedeljo pozno zvečer se je vrnila domov tudi prva skupina udeležencev trekkinga v peruanske Ande, ki ga je organizirala PZS. Vodja Peter Soklič je povedal, da so se z drugo skupino srečali 2. t. m. v Cajatanchi, z nekaterimi udeleženci celjske odprave pa 7. t. m. na letališču. Potovanje je bilo sila prijetno, vsi so zdravi … Druga skupina se bo vrnila domov v soboto ali nedeljo, za četrtek 27. t. m. pa imajo v načrtu skupen sestanek, na katerem bodo napravili obračun – finančni in organizacijski.
Pred začetniškim tečajem
Vodja letošnjega začetniškega alpinističnega tečaja, (od 15. do 22. t. m. v Kranjski koči na Ledinah), Boro Jerabek nam je sporočil, da bo uradni začetek tečaja v soboto ob 20. uri za inštruktorje, uro kasneje pa za vse udeležence. Žičnica bo tega dne izjemoma vozila še ob 19. in 20. uri. Vsi udeleženci, ki so mlajši od 18. let, morajo prinesti s seboj pismeno privolitev staršev za udeležbo na tečaju, vsi pa morajo biti nezgodno (kot alpinisti) zavarovani.
V slabem vremenu
Zaradi slabega vremena je letos aktivnost plezalcev omejena, saj v višjih stenah neredko še vedno nalete na povsem zimske razmere. Matjaž Lenassi (Postojna) in Peter-Poljanec (Idrija) sta 27. junija ponovila smer JLA v Šitah, skupaj z Bogdanom Biščakom in Igorjem Mezgecem (oba AO Postojna) pa so 31. junija preplezali še Direktno smer na Tschadov steber v Travniku.
V sredo 28. junija sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik ponovila 1100 m visoko Centralno smer v Vršacu (12 ur), vstopila sta po Ceklinovi. 1. t. m. sta brata Štremfelj plezala Bohinjsko smer v Steni, 10. t. m. pa sta Marija Perčič in Andrej Štremfelj ponovila še skrajno levi steber v Velikem Draškem vrhu (6 ur). Vsi omenjeni so člani AO Kranj.
3. t. m so Janko Plevel, Bojan Pollak in Violeta Potočar (v 6 urah) preplezali Pallavicinijev ozebnik (Grossglockner), Janez Benkovič in Dušan Podbevšek pa sta ta dan ponovila Tržaško smer v Steni. Janez Marinčič (Matica) in Davorin Žagar (AAO) sta 29. junija ponovila smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu (v zadnjih štirih dolžinah sta imela sneg in led), Tržičana Slavko Frantar in Dušan Markič pa v nedeljo 9. t. m. v 6 urah in pol Trikot v istem ostenju – razmere so bile zgoraj še vedno zimske. Tržičani (6) so bili od 1. do 4. t. m. tudi v italijanskih Dolomitih (skupina Sella). Posebej velja omeniti ponovitev Jožeta Rozmana in Vilija Vogelnika, ki sta 3. t. m. v sedmih urah preplezala JV raz (Abram-Gombor) v De Ciavazes.
Vzponi Zagrebčanov
Zagrebški alpinisti so se pred taborom v Čvrsnici in Chamonixu ter odhodu dvajseterice (organizatorji A0 Velebit) v Prokletije, koder se bodo zadrževali od 3. do 15. avgusta pospešeno pripravljali. Kljub slabemu vremenu jih je 4. t. m. osmerica plezala v Steni (Dolgo nemško, Skalaško z Ladjo in Bavarsko smer), zadnjo soboto pa šesterica Bavarsko smer. Velibor Barišič in Vladimir Mesarič (oba AO »Željezničar«) sta 1. t. m. preplezala SV steno Spodnje Vrbanove špice (ocena V-/III-IV, 200 m, 2 uri), po smeri, za katero še ni bilo mogoče preveriti, če ni morda prvenstvena. Prvenstveno smer pa je Velibor Barišič v navezi z Davorjem Budkovičem preplezal v soboto, in sicer v Visoki Glavici levo od »Pips«. Ocena: VI, A 3/IV-V, 400 m, imenu »Davatahta« pa so deloma botrovali Norvežani, s katerimi so plezali aprila, prav tako v Paklenici.
50 let alpinizma
V Italiji je izšla knjiga »Petdeset let alpinizma«, ki bi jo lahko imenovali življenjepis avtorja Ricarda Cassina. Izčrpen zapis o gorniških dejanjih moža, ki se je po vsem svetu – proslavit z vzponi v Zahodni Cini (1935), Walkerjevem stebru-Grandes Jorasses (1938) in drugje. Razen v Alpah je plezal in vodil odprave še v Himalaji, na Aljaski in v Kavkazu, sedaj pa je eden najbolj znanih proizvajalcev plezalne opreme.
Tržičana v ZDA
Člana alpinističnega odseka Tržič Iztok Tomazin in Borut Bergant sta odpotovala v ZDA, kjer bosta do 1. avgusta plezala v tamkajšnjih gorah. Prihodnje leto bodo v Slovenijo prišli alpinisti iz ZDA. Oba tržiška alpinista sta bila izbrana glede na dosežke v zadnjem času. V Coloradu ju bo vodil znani alpinist Harry Barber.
Skupne ture tečaji in vzponi
AO Škofja Loka je imel skupno turo povezano s tečajem na Češki koči. 13 članov je opravilo 15 vzponov, nekateri pa so bili v Vratih, kjer so vodili planince Iskre po Slovenski smeri.
Ob koncu AŠ so Idrijčani priredili od 2. do 4. t. m. alpinistični tabor na Vršiču. Udeležilo se ga je kar 16 članov, zaradi slabega vremena pa so opravili le 32 vzponov. Da bi nadomestili zamujeno, so 8. in 9. t. m pripravili še tabor v Zapotoku. 12 udeležencev je opravilo 28 vzponov. Omenimo naj še, da sta Zlatko Gantar in Leo Svetličič 30. junija v šestih urah in pol ponovila Zajedo v Šitah.
Člani AO Jezersko pa so imeli sklepno turo AS prejšnjo nedeljo. Toda zaradi slabega vremena so nad Češko kočo lahko opravili le osem vzponov. Zato pa so posredovali nekaj novic. Davo in Tone Karničar sta 30. junija ponovila zajedo Ekar-Jamnik (3 ure) v Kočni. 6. t. m. sta preplezala 250 m visoko prvenstveno smer dr. Chodounskega (VI/V, vmes tudi II in III), ki poteka ob Češki 75 v ostenju Kočne. V Babah pa sta štiri dni kasneje v 3 urah ponovila (prva) direktno varianto Centralne smeri (VI/IV-V).
