Alpinistične novice 24/1985

Nov seznam kategoriziranih

V zadnjih obvestilih ZTKOS (3/85) je sporočilo, da je sez­nam kategoriziranih športnikov – alpinistov, ki je bil objavljen v prvi letošnji številki, nevelja­ven in natisnjen je novi. Od alpinistov imata priznan status zaslužnega športnika pokojni Borut Bergant in Franček Knez, podaljšuje pa ga (vse z veljavnostjo do 31. 12. 1985) Bojan Pollak. V mednarodnem razredu je po novem 15 alpini­stov: Filip Bence, Janko Humar, Žarko Trušnovec, Iztok Tomazin, Pavle Kozjek, Vlasta Kunaver, Peter Podgornik, Srečo Rehberger, Andrej Štremfelj, Slavc Svetičič in Marjan Kregar, podaljšuje pa status Janez Benkovič, Bogdan Biščak, Mirko Pogačar in Blaž Jereb (ker so bili minulo leto v JLA). V zveznem razredu je sedem alpinistov: Maja Do­lenc, Lidija Honzak, Ines Bo­žič, Tomo Česen, Rok Kolar, Edo Kozorog in Igor Škamperle. Med perspektivne športnike pa so uvrščeni: Mirjam Bizjak, Mirko Kranjc, Zvone Peterlin, Jože Repina, Janez Jeglič in Uroš Rupar.
Zanimiva je tudi primerjava. Le med kajakaši oziroma kanu­isti je več zaslužnih športnikov kot pri alpinistih, le-ti pa se enačijo z alpskimi smučarji. Po številu tistih, ki imajo priznan mednarodni razred, pa so alpi­nisti s 15 nesporno prvi. Le še alpski smučarji jih imajo več kot deset (13), slede plavalci s 6, padalci s 5 itd. Ni pa tako pri skupnem številu kategorizira­nih. Tu izstopajo zimski športi s skupno 142 športniki, atletov je 69, plavalcev 58, odbojkaric 43 itd.

S Fakultete za telesno kulturo
Planinstvo in alpinizem sta po­gosti temi diplomskih nalog na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. V zadnjem času sta bili dve taki, ki so ju študenti obe pripravili pod vodstvom mentorja dr. Silva Kristana. Janez Petrič je analiziral uresničevanje posebnih učnovzgojnih smotrov zimske šo­le izvajane v gorskem svetu. Nje­gov zaključek je, da taka oblika zimske šole v celoti uresničuje za­stavljene cilje, še več — zaradi svojstvenega okolja učenca vse­stransko obogati. Strokovno do­bro pripravljena in seveda tako tudi vodena zimska šola v gor­skem svetu ni prezahtevna ali pa tvegana. Tudi za učence OŠ je več kot primerna.
Lidija Plešivčnik pa je analizi­rala povezanost prvin izletniške­ga, gorniškega in pohodniškega delovanja s prvinami SLO. Vse njene ugotovitve potrjujejo pote­zo, da predstavljajo naštete dejav­nosti pomemben vsebinski del priprav na SLO, še posebej za partizanski način vojevanja. Dr. Silvo Kristan je v oceni zapisal: »… naloga je dragocen prispevek k teoriji planinskega delovanja in njegovega vrednotenja v okviru vzgoje in izobraževanja na sploh, še posebej pa v okviru program­ske zasnove SLO.«

Novice iz Zagreba
Tin Ilakovac (AO Zagreb-Matica) je v Paklenici opravil več zanimivih solo vzponov. Prosto je sam ponovil Zgrešeno, Karabore, Mosoraško, Ša­leško itd. Bil je tudi na Tulovih gre­dah, kjer je s tovarišem iz Italije opra­vil nekaj težjih ponovitev, kaže pa, da tudi en prvenstveni vzpon. (Pregled nad tem področjem je namreč skoraj nemogoč; tod je namreč veliko plezal­cev iz tujine, ki nikomur ne poroča­jo, v najboljšem primeru ob vstopu v »svojo« smer napišejo ime in oceno!)
Besak, Čujič, Meič in Radeš (vsi AO Velebit) ter Ilakovac, so obiskali tudi Dinaro, največjo steno na Hrva­škem. Široka je približno šest kilome­trov, doseže pa višino do 700 m. In v njej je menda doslej, le devet smeri! Toda najprej jih je nekoliko razoča­ral dolg dostop, potem pa še velika heterogenost stene. Zato so se zado­voljili le s ponavljanjem Centralne (V/ III IV, 400 m).

Ženska naveza
Povsem ženske naveze so pri nas redke in kadar plezajo same, za vzpo­ne tudi redko izvemo. Nataša Leban (Soški ASO) in Jana Ogrinc (AO Ljubljana-Matica) sta 26. maja pono­vili Centralno v Novem vrhu (V). Te­den dni kasneje pa sta v Koglu preple­zali smer Češnovar-Srakar.

Tudi plezalke
Od začetka letošnjega leta sta v na­cionalni alpinistični selekciji prvič tudi dve plezalki-alpinistki: 24-letna frizer­ka Petra Winter in 22-letna študentka Suzana Petereit. Skupaj s svojimi to­variši poj deta poleti v Kavkaz in na Elbrus. Vzhodnonemški alpinizem, ki je imel nekdaj izredne uspehe tudi v Alpah, je morda ponovno v vzponu. Mladi alpinistki, ki prvič odhajata v visoke gore, sta sicer odlični plezalki, starejša je bila že šestkrat, mlajša pa štirikrat mojster športa.

Preskus telesne pripravljenosti
Osapska stena je bila v zimskem času in vso pomlad več kot dobrodo­šlo »pribežališče« za plezalce iz skoraj vse Slovenije, pa še iz sosednje repu­blike in Trsta so prihajali. Sedaj pa je v njej kar prehudo vroče, velika nad­loga so tudi kače. Obiskovalcev pa predzadnji vikend vseeno ni manjka­lo. Navezi Ines Božič-Janez Skok in Rado Fajban-Sanja Vranac sta imeli kar nekakšen »kondicijski preskus«. V soboto in nedeljo so ponovili Itali­jansko, Muho, Prečenje, Pero, Medota in Žago; oba fanta vse prosto. Jure Bogataj in Franc Langerholc, člana AO Škofja Loka, sta preplezala Lastavke in Indijansko poč, Ciril Jeglič (AO Domžale) in Metod Škarja (AO Mengeš, razen pri enem klinu vse pro­sto) Internacionalno itd.

Franci Savenc

1. P Sence v Široki peči
Pavle Kozjek (AO Matica) je 2. junija opravil 1. P smeri Senca v S steni Široke peči. Visoka je 500 m, plezal pa je slabi 2 uri. Smer poteka v skrajno levem delu stene, levo od smeri Ogrin-Župančič, skala pa je do­bra. Prvenstveni vzpon je tudi opravil Kozjek s Tino Mihelič leta 1983.
Naslednji teden pa je potem v nave­zi z Alešem Dolencem opravil proste ponovitve Kamniške, Zajc-Šolar in Hruške v JV steni Kogla.

Vrsta dobrih vzponov
Člani AO Tržič so imeli 19. maja skupno turo v Belo peč (stene naspro­ti Storžiča). Iztok Tomazin je z Mila­nom Megličem opravil 1. PP in tudi 1. P Dolinske smeri (VII+, VI+, 100 m), nato pa sta opravila še 2. P in 1. PP Javorniške smeri (V1+), Željko Perko in Zvone Andrejčič, ki je zdaj član tržiškega AO, pa sta splezala Bo­žično.
Naslednji teden je Tomazin z Benom Ravnikom (AO Jesenice) prosto ponovil Zajedo usmiljenja, potem pa sta v dežju preplezala še Kramar-Močnik.
2. junija pa je Tomazin z Megličem opravil še 4. P Andromede v steni Rzenika, Andrejčič in Perko pa Geršak-Grčar v Vežici.

Zanimiva kombinacija
V soboto, 1. t. m. sta Vili Guček (AO Trbovlje) in Dare Šolaja (AO Črnuče) v Vežici plezala spodaj Pasjo smer, zgoraj pa Kramar-Močnik. Gu­ček je plezal prosto in ploščo v Pasji smeri ocenil VIII+, drugi del kombi­nacije pa VII.

Še dve pomembni PP
Srečo Rehberger (AO Kranj) je z Nušo Romih (AO Tržič) 25. maja opravil 2. PP Orlovske sme­ri v Golarjevi peči. Smer sta prva prosto ponovila Karo in Knez in ocenila IX-/VIII, VII, 270 m. Rehberger se z oceno strinja, ven­dar so najtežja mesta nekoliko lažja kot npr. v Jenjavi ali v Internacionali (Osp). Sicer pa je stena izredno strma z nekaj lepimi pre­hodi.
Tri dni zatem pa je opravil še 2. PP Perčičevega stebra v Vežici. Po njegovem bi tretji raztežaj za­služil oceno VIII-. V tej smeri je bilo namreč že veliko neuspelih poskusov PP.

Živahno tudi nad Okrešljem
Prvi konec tedna v tem mesecu so alpinisti Šaleškega AO preživeli v ste­nah nad Okrešljem. Miran Miklič, Ljubo Štica in Andrej Podvratnik so plezali Avrikelj v Mrzli gori, v Igličevi smeri v Mali Rinki je bil poleg še Andrej Govedič.
Ivč Kotnik in Leon Verdnik sta pre­plezala v Mrzli gori Avrikelj in Di­rektno, iste vzpone je opravila tudi naveza Ivo Avberšek in Silvo Cerjak.

Kranjčani v Paklenici
Od 22. do 26. maja je 14 članov AO obiskalo Paklenico. V štirih dneh so opravili 79 vzponov. Filip Bertoncelj in Matjaž Ivačič sta med dragim opra­vili 79 vzponov. Filip Bertoncelj in Matjaž Ivačič sta med drugim prosto ponovila Ljubljansko, prvi je na enak način splezal tudi Velebitaško. Bine Šter, Andrej Zidar, Filip Bertoncelj in Franci Markič pa so ponovili Hidrogliser. Opravili pa so tudi dva prvenstvena vzpona.

V Krnski skupini
Zvone Peterlin je 26. maja v Maselniku v spodnjem delu preplezal Klic samote, zgoraj pa je nadaljeval po Osrednjem stebru (V—). Potem pa je v sosednjem Škofiču, kjer doslej ni bilo smeri, opravil še štiri nove vzpone.

Novice iz AO Impol
Prvo soboto v juniju so bili njihovi člani na Raduhi. Plezali so Plate, Des­no od plat, Levo od plat, Kovačevo in Steber. Naslednji dan sta te iste smeri preplezala Frešer in Veber, Mira Uršič in Vlado Leva pa Zagorčevo in Originalno. Franček Knez in Milan Romih pa sta v Lanežu plezala nove smeri, v Mali Raduhi pa sta prosto ponovila Edijev steber.
Teden pred tem pa sta se Frešer in Veber mudila v Kleku. Splezala sta Omladinsko, Dragmanovo in J V gla­vo Kleka.

Slabe razmere v Grossglocknerju
Nekaj članov AO Gorje se je udele­žilo vsakoletnega smučarskega teka pod Grossglocknerjem. Da pa ni osta­lo le pri tem, so nekateri smučali s Sonnblicka, navezi Cveto Kemperle (Soški AO) – Cveto Podlogar (AO Gorje) in Franci Ferjan (AO Gorje) – Jože Uršej (AO Jesenice) pa sta v šestih urah preplezali Pallavicinijev žleb. Razmere so bile slabe – črn led in glede na prejšnja leta precej manj snega.

V glavnem v kratkih stenah
Črnučani so plezali v Koglu. Mirko Kranjc in Dare Šolaja sta preplezala Kamniško in sestopila po Virensu. Marjan Kovač je z Mišom Jugovičem in Alešem Prosenom ponovil Zupano­vo, z Matejem Škerlem pa Češnovar-Srakar. Kranjc in Jelka Tajnik pa sta plezala Hunikino v Vežici.
Andrej in Marija Štremfelj sta po­novila Perčičev steber v Vežici, Igor Kalan in Marjan Pušavec Direktno v Z steni Storžiča, Miha Kuhar pa s soplezalcem (vsi člani AO Kranj) Desno v Dedcu.

Še ena nova v Ospu
Jure Bogataj in Franc Langerholc (oba AO Škofja Loka) sta 1. junija v Ospu preplezala še eno novo smer, ki poteka v desnem delu stene nad par­kiriščem. Vstopi desno od Lažnivke, dolga je 2 raztežaja, ocena pa VI-/IV-V, imenuje pa se Metuljček.

Nadaljevanje dnevnika o IX. JAHO Yalung Kang 1985
Prvič po severni steni 10 ur za celoten vzpon
22. aprila sta Borut Bergant in Tomo Česen stala na vrhu Yalung Kanga (8505 m) – 5. jugoslovanski osemtisočak – Vreme se je kvarilo

21. aprila zvečer – potem ko končava pogovor z bazo, popijeva še velike količine tekočine. Ponoči se zbudim, komaj mi še uspe pomoliti glavo iz šotora, v naslednjem trenutku že bruham kot obseden. Nič kaj obetavno počutje pred vzponom na vrh.

22. april – vstaneva zgodaj, vreme je lepo. Zopet bruham, pojavijo se težave z ravnotež­jem in za sebe skoraj ne vidim nobene možno­sti, da bi šel naprej. Borut, ki se počuti dobro, me spodbuja. Potem ko vzamem kisik, se vsa stvar bistveno zboljša. Borut se je odločil, da kisika ne bo vzel. To mi je rekel že v bazi. Takoj nad štirico, ki je stala na višini 8100 m, sta bili dve ledeniški razpoki. Precej hitro sva napredovala v strmini od 45° do 50° in Borut je že sporočil v bazo, da je prehod v desno videti dokaj dobro. Naravnost ni bilo mogoče, saj se je velika snežna strmina končala v previsih sed­la med Kangchenjungo in Yalung Kangom. Ko sva prišla čisto blizu, pa ni bilo povsem brez težav. Vrv, dolgo 50 m, sva imela s seboj za primer, če bi naletela na izredne težave in da bi! se potem ob sestopu lahko spustila po vrvi čez takšne odseke. Tu sem zaradi dobrega počutja prenehal uporabljati kisik. Slabi dve uri sem potreboval za težaven detajl, visok približno 50 m. Bila je kombinacija ledu in strmih skal, naklonina od 70 do 80 stopinj, težave v skalah pa sva ocenila s V+, to je bilo na višini približ­no 8350 m. Do grebena sva potem imela še kakih 200 m snežnega raza, 65 stopinj je bila naklonina. Oba sva načrtovala, da bi potem po grebenu šla proti vrhu, vendar to ni bilo mogo­če, saj je bil greben posejan z navpičnimi in gladkimi stolpi. Tako sva prečila na južno stran, kjer naju je čakalo plezanje po krušljivi skali, pokriti s snegom, ponekod ocena III. Ob dveh popoldan sva se spet pogovarjala z bazo in vse je že kazalo da z vrhom tisti dan ne bo nič. Borut je po radijski zvezi opisoval najin položaj, v bazi so namreč imeli dobro sliko južnega pobočja Yalung Kanga. Do Boruta sem priplezal šele proti koncu pogovora s Škarjo, splezal še nekaj metrov višje na raz in zagle­dal vrh. Do najinega cilja ni bilo več nobenih težav, razen višine seveda. Borut je prišel do mene, nekaj časa sva nemo gledala snežno po­bočje, ki je vodilo na vrh, potem pa sva se odločila: »Greva proti vrhu in če ga v dveh urah ne doseževa, potem sestopiva«. Na južni strani so se že začele vleči megle, medtem ko je bilo na severni še vse čisto. Vetra v glavnem ni bilo, le sem ter tja posamezni sunki.

Borut Bergant na Jalung Kangu

Ob 16.25 po nepalskem času sva stala na vrhu 8505 m visokega Yalung Kanga, po višini je to peti najvišji vrh na svetu. Prvič pa je bil osvojen po severni steni. Tako sva zaključila napore vsega moštva, osvojen je bil peti jugo­slovanski osemtisočak, drugi najvišji vrh, na katerega so splezali naši alpinisti.
Sporočila sva v bazo, fotografirala, vendar pa je bilo veselje kratkotrajno. Najine poti na­mreč še zdaleč ni bilo konec, vreme se je malo kvarilo in pred nama je bil še sestop.

Tomo Česen

Popestritev ponudbe
Planinska organiza­cija – kaže – ne nudi dovolj!? Tako bi lahko razumeli poziv »Alpinistične­ga kluba Maribor«, objavljen 3. t. m. v Večeru. Vse občane vabijo na lažje alpinistične vzpone, ki jih posebej zanje organizirajo vse junijske soboto in nedelje. Za dodatne informacije ima­jo ob sredah uradne ure, ture pa bo vodil Marjan Ilešič-Markeš.
In zakaj dvom o ponudbi planinske organizacije? Ker »Alpinistični klub« ni član PZS, v Mariboru pa sta dva AO – pri PD Kozjak in TAM. Z njihove strani takih pobud najbrž pri­manjkuje ali?

Nov pristop k turistični ponudbi
Planinsko društvo Planja skupaj S PZS in PD Matica in turistič­no organizacijo Alpetour odpira novo poslovalnico na Bledu (tako vsaj piše na Obvestilih). »Namenjena bo pred­vsem za popestritev ponudbe visoko­gorskega turizma pri nas.« piše v na­daljevanju in »organizira ture planinarjenja in alpinizma z vodiči. Vklju­čevala bo tudi posebno ponudbo – spust z gumenjaki po naših rekah… « Ljudje pa se sprašujejo katera njihova poslovalnica je že to in — kako vse to zmorejo, ko imajo (po evidenci PZS) vsega 50 članov, svoj sedež pa v Ljub­ljani!? Jezik jih niti ne moti posebej, saj so česa podobnega navajeni tudi pri drugih.

ID

Zlata naveza mariborske založbe Obzorja
Peta knjiga, ki je nastala ob radijskih oddajah — Avtor je M. Krišelj

Zbirka Domače in tuje gore maribor­ske založbe Obzorja je bogatejša še za eno (26.) zanimivo edicijo. Knjiga o zlati navezi (simbolično ime za navezo Joža Čop-Miha Potočnik-Stanko Tominšek) je nastala po zapiskih avtorja Marijana Krišlja, urednika odmevnih oddaj Od­mevi z gora (na II. radijskem programu, ki pa jih že od leta 1982 žal ni več). V prostorih PZS se je avtor sestajal z nje­nim tedanjim (in sedaj častnim) predsed­nikom dr. Miho Potočnikom in – nasta­lo je 23 oddaj. Sedaj pa še Zlata naveza v knjižni obliki! Redosled, kot že štirikrat pred tem. Že leta 1974 je namreč izšla knjiga Pavla Kunaverja Brezna in vrhovi (kasneje jo je dopolnil in jo izdal pod novim imenom: Moje steze). Leto kas­neje je svojo pripoved izdal Tone Škarja (Stene mojega življenja), sledila pa je knjiga Danila Cedilnika Congma je hodil spredaj.
Dr. Miha Potočnik je v svojem boga­tem življenju doživel in spoznal marsikaj. In del tega je sedaj dostopno v trajni obliki tudi javnosti. Kot edini še živeči član zlate naveze pa skozi avtorja ne govori le o svojih hribovskih doživetjih ali o skupnih turah z obema tovarišema. »Tu, v gorah, so se srečevali različni poklici, ljudje različnih svetovnonazor­skih pogledov… Gore niso dajale nobe­ne možnosti za razlikovanje v tem pogle­du. Le povezovale so,« je le ena od ugotovitev pripovednika, ki ga odlično dopolnjujejo doslej večinoma neznane fotografije (dr. Stanka Tominška in dru­gih)

Pripravljajo dokumentacijo
Planinska zveza Bosne in Hercegovine je dala pobudo za pripravo zbirke podatkov, ki bi bila narejena za izdajo enotne planinsko-turistične karte republike. Toda PD se žal ne odzivajo tako kot bi želeli, še vedno jih je precej, ki niso posredova­li podatkov o poteh, ki jih vzdržujejo (oziroma so na njihovem področju).

Tečaj za inštruktorje VN
Komisija za var­stvo narave in gorsko stražo pri PZS prireja 22. in 23. t.m. tečaj za inštruk­torje VN. Tečaj bo v bližini Ljubljane, točen kraj in uro pričetka pa bodo pravočasno javili vsem prijavljencem. Stroške bivanja, prehrane in potova­nja krijejo udeleženci sami oziroma njih matične organizacije, za vse dru­go pa bodo poskrbeli organizatorji. Vsem udeležencem priporočajo, da čim prej proučijo 2. izdajo priročnika »Narava v gorskem svetu« (PZ 1983), ker bodo imeli tega predavatelji za osnovo. Prijave je potrebno poslati na Planinsko zvezo Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, do 17. junija.

Izdali so informator »Gornik«
Propagandni odsek PD Nova Gorica je v nakladi 200 izvodov izdal prvo številko dru­štvenega informatorja, ki so ga ime­novali Gornik. Namen je lepo razvi­den iz uvodnika društvenega predsednika Rajka Slokarja: tesneje povezati člane med seboj in z vodstvom društva ter seznaniti z društvenim delom tudi širšo javnost. Poročajo o obisku v do­mu pri Krnskih jezerih, novem oskrb­niku koče na Trstelju, X. pohodu na Porezen, gradnji petega objekta pri Krnskih jezerih itd.

OD TOD IN TAM

Pisana ponudba
Hans-Dieter Greul nadaljuje z uveljavljanjem na področju knjigotrštva. Njegov »Anti­quariats Katalog« za letos vsebuje kar 735 naslovov! Drugi za planinsko lite­raturo na splošno, poročila odprav, vodnikov, planinskih glasil in kart, pa je že prava enciklopedija (prek 100 zelo gosto potiskanih- strani formata A5). Sodobno urejena, tudi prijetno urejena, z vsemi najpotrebnejšimi po­datki, seveda tudi cenami (v DM). In poslovanje je tudi temu primerno.

Poljski načrti
Poljski alpinisti bo­do imeli letos spet številne odprave. Kar dve imata za cilj Nanga Parbat (8.125 m). Ženska odprava pod vod­stvom Dobroslawe Wolf se je nameni­la v Schellovo smer, moška iz Krakova (Pawel Mularz) pa si želi preplezati JV steber, po katerem so poskušali leta 1982 (bila je mednarodna odpra­va) pod vodstvom Herrligkofferja, pa so prišli do 8.042 m visokega pred vr­ha. Wojciech Kurtyka načrtuje z dve­ma Avstrijcema vzpon prek V stene K2 (8.611 m) druge najvišje gore sve­ta. Seveda povsem na alpski način. Skupaj s češkoslovaškimi alpinisti so namenjeni v ostenje Daulagirija (8.167 m). Razen tega namerava to goro osvojiti Tadeusz Karolczak še v »solo« odpravi. Po monsunu pa bo šla močna odprava v J steno Lotse j a (8.516 m), ki jo nameravajo preplezati nekoliko bolj desno od smeri, ki so jo začrtali jugoslovanski alpinisti. Od­prava iz Gdanska se pripravlja na Čo
Oju (8.201 m). Pozimi pa načrtujejo (alpinisti iz Gliwic) še vzpon na Kangčengzenge (8.586 m). Ob tem pa bo seveda še veliko odprav v nižja gor­stva, v indijsko Himalajo in seveda tudi na druge celine, ne le v Azijo.

Živahna dejavnost
Po odlični lanski hima­lajski sezoni češkoslovaški alpinisti tu­di letos ne bodo počivali. V zahodni steni Daulagirija imajo v načrtu dve novi smeri, obiskati pa nameravajo tudi indijsko Himalajo in se poskusiti na Shivlingu ter Kunu ali Nunu. Ob tem pa organizatorji priznavajo, da je malo zatišja potrebnega, saj so vse sile usmerili v odpravo, ki naj bi osvojila Everest še v zimski sezoni. Po vzoru poljskih, ki so samo v zimi 1984/85 opravili dva uspešna prva zimska vzpona na osemtisočake, naj tudi če­škoslovaški ekspedicionisti v prihod­nje ne bi imeli več »mrtvih« sezon. V Pragi in drugih središčih so redno pre­davanja tujih alpinistov, predvajajo alpinistične filme itd.

Novice iz argentinskih Andov
Decembra lani je bilo v Južnih Andih petnajst dni lepe­ga vremena in Italijanom je uspelo priti na Cerro Torre, Amerikanci so ponovili Casarottovo smer, Poljaki pa preplezali novo v V steni, levo od Francoske v Fitz Royu. Najbolj pa je bila seveda obiskana Aconcagua. Cordovčani s ponosom javljajo, da je njihov 20-letni zastopnik sedaj preple­zal tudi južno steno in sicer z nekim kanadskim Poljakom. Zelo je odjeknil tudi vzpon Poljakinje W. Rutkiewicz prek J stene. Na Aconcaguo sta se vrnila Robert Paragot in Pierre Lesueuer, ki sta sodelovala pri 1. V prek južne stene. Spremljal ju je Rene Thomas, ki je 1964 opravil zimski pristop na to goro. Seveda so šli tokrat na vrh vsi lepo po normalni smeri. Nov »re­kord« pa je postavil francoski letalski častnik Alain Joseph Rene Esteve, ki se je z Aconcague (v 25 minutah) spustil na Plaza de Mulas s padalom! Guillermno Vieiro, eden najbolj zna­nih argentinskih alpinistov (Everest, Manaslu itd.) se je s tovarišem pone­srečil na vulkanu Tupungato.
V reviji Cluba Andino Bariloche pa je članek o tridesetletnici spominske plošče dr. Klementu Jugu na »Sloven­skem Zvoniku«, ki skuša argentinski publiki predstaviti tega našega alpini­stičnega ideologa. Za ploščo, ime vr­ha in ta zapis imajo zasluge seveda naši rojaki iz Slovenskega planinskega društva.

Po enem letu
Leto dni po pr­vem bolgarskem vzponu na Mt. Eve­rest so se v zibelki njihovega alpiniz­ma, v njihovi centralni planinski šoli sestali najvidnejši predstavniki organi­zacije in družbenopolitičnih organiza­cij, gostje in planinci od vsepovsod. V šoli, ki so jo med tem poimenovali po tragično preminulem Hristu Prodanovu, so njemu v spomin odprli muzej­sko sobo. V njej je poleg številnih drugih eksponatov razstavljen tudi magnetofonski zapis zadnjega pogo­vora z njim, del njegovega dnevnika itd. Tudi ob tej priložnosti so naj­uspešnejšim podelili nova visoka priz­nanja, predstavili pa so tudi načrte za širjenje CPŠ H. Prodanov.

Planinska šola v letu 1984
PZS je pripravila analizo izvaja­nja PŠ za leto 1984 in ugotovila, da je 29 PD izvedlo 39 PS, ki jih je obiskovalo 783 planincev, šole pa so organizirala tudi športna društva (2), Brežice in Kamnik sta svoje člane izobraževali kar štirikrat, PD Lisca, Celje, Novo mesto in Medvo­de pa dvakrat. Ugotovili so tudi, da tako število izvedenih PŠ kot tudi število udeležencev rahlo upada v primerjavi z letom 1983, 21% pa jih ni zdržalo do konca šolanja. Repu­bliška PŠ je lani zaradi premajhnega zanimanja odpadla, letos pa jo KVIZ pripravlja na Planini Jezero in prepričani so, da jo bodo za ak­tivne počitnice izkoristili številni planinci. Ob ocenjevanju udeležbe in splošnega uspeha posameznih PŠ so prišli do zanimivih dejstev: PŠ, ki so jih posamezna PD izvedla v nara­vi—v obliki taborov, zimovanja ali večdnevnega potepanja po gorah so, denimo, občutno uspešnejše od tistih, ki jih PD izvajajo zgolj s pre­davanji v domačem kraju in z zak­ljučno turo. Dosti lažje je namreč med udeleženci doseči sproščeno vzdušje v avtentičnem okolju pa tu­di osipa praktično ni .Na posebnem seminarju za vodje PŠ na Mrzlici so, poleg drugih sklepov, sprejeli tudi odločitev, da bodo pripravili zbirko diapozitivov za PŠ, kar bi bilo posa­meznim predavateljem v veliko pomoč.

Dvoje pesmaric
Ekonomat Planin­ske založbe pri PZS 6 (Dvoržakova 9, posluje vsak ponedeljek med 14. in 18. uro, od torka do petka pa med 9. in 14.) je zaradi pomanjkanja planin­skih pesmaric nabavil večjo količino taborniških izdaj. Lična brošura žep­nega formata (10×8,5 cm) »400 na­ših«, ki jo je pripravil Tone Simončič, izdal pa Partizanski odred Rožnik, je naprodaj po 300 din, »Tam ob ognju našem« Marjana Moškona oziroma RK Zveze tabornikov Slovenije, pa po 190 din. Za popestritev repertoarja za prepevanje ob večerih sta obe več kot dobrodošli.

Franci Savenc

Mednarodna vaja gorskih reševalcev nad trdnjavo Kluže pri Bovcu
BOVEC, 9. junija – V stenah nad trdnjavo Kluže pri Bovcu je bila v soboto mednarodna vaja gorskih reševalcev. Gre za redno preverjanje spo­sobnosti reševalcev iz treh obmejnih dežel, ki ga vsako leto organizirajo drugje, na Gorenjskem in Tolminskem na naši strani, na območju Trbiža in Beljaka pa na italijanski oziroma avstrijski strani. Te vaje imajo več namenov. Poleg preverjanja pripravljenosti reševalcev služijo tudi medseboj­nemu spoznavanju, zlasti pa utrjevanju zaupanja med reševalci iz sosednjih držav, ki morajo dokaj pogosto sodelovati pri reševanju ponesrečencev z obmejnih gora. Bovčani, ki so bili tokrat organi­zatorji vaje, (ta sodi tudi v okvir letnega programa 16 slovenskih gorskih reševalnih postaj), so mora­li, denimo lani, posredovati pri nesrečah v gorah kar 14 krat, kar je bilo največkrat v Sloveniji, na srečo pa po tragičnih izidih naj manj krat, saj so v bovških gorah imeli lani le tri smrtne nesreče. Bovški reševalci so lani skupaj z italijanskimi to­variši šli na pomoč ponesrečencem dvakrat. Toli­kokrat pa so lani tudi Gorenjci sodelovali z av­strijskimi reševalci.

K. R.

Na Bledu so odprli poslovalnico za gorsko vodništvo
BLED, 7. junija – Na Bledu so danes odprli poslovalnico za gorsko vodništvo planinskega društva Planja (Ljubljana) in turistične agencije Alpetour Škofja Loka, Bled. V poslovalnici ki bo izpopolnila blejsko turistično ponudbo, bodo turisti planinci lahko dobili informacije, zemljevide, plezalno opremo, program Alpetourovih planin­skih tur, pri čemer bo ponudba vključevala tudi izlet po Tari, predvsem pa se bodo seveda v poslovalnici lahko dogovorili za vodenje po naših gorah. Vodili jih bodo vodniki, registrirani pri PZS, med njimi tudi naši najboljši alpinisti. Za finančno poslovanje bo skrbel Alpetour, za orga­nizacijo pa člani PD Planja in PD Ljubljana Mati­ca. Poslovalnica bo odprta od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.

V. F.

Razno
PD Planja vabi v sodelovanju s PZS na otvoritev poslovalnice na Bledu, v petek 7. 6. ob 13-oo uri. PD Planja je uporabilo naše ime brez našega soglasja in vednosti.
SKLEP: Vabilo PD Planje se vzame na znanje, otvoritve pa se ne udeležimo.
Predstavnike PD Planja je treba povabiti na razgovor, kjer jih je potrebno opozoriti na prvotni smisel delovanja planinskega društva ter skupno pregledati njihov program dela.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja