Alpinist, gorski reševalec, vrhunski smučar in mizar mojster iz Mojstrane
Zvone Kofler – med prijatelji preprosto Zvonc – se je rodil 2. novembra 1944 v delavski družini v Mojstrani, vasi pod Triglavom, ki je dala številne vrhunske alpiniste. Že kot otrok je pokazal izjemno ročnost in občutek za oblikovanje lesa. Po končani osnovni šoli se je izučil za mizarja v mojstranški delavnici, kjer je hitro postal eden najboljših. Bil je natančen, ustvarjalen, samoiniciativen in sposoben prevzemati najzahtevnejše naloge. Sodelavci so ga cenili kot vestnega, marljivega in dobrosrčnega človeka.
Ljubezen do gora ga je spremljala od mladosti. Vključil se je v alpinistični odsek Mojstrana, kjer je najprej plezal pod vodstvom izkušenih, nato pa vedno bolj samostojno. Postal je: odličen alpinist, izurjen gorski reševalec, vrhunski visokogorski smučar.
Njegovi vzponi so bili vedno drznejši, njegovi cilji vedno višji. V severnih stenah Triglavske severne stene, Dolomitov, Eigerja in Mont Blanca je vodil naveze in se uveljavil kot eden najmočnejših slovenskih alpinistov svoje generacije. Vrhunec njegove alpske kariere je bila prva ponovitev Mrtvaškega prta v Grandes Jorasses, tedaj ene najtežjih lednih smeri v Alpah.
Eiger ga je enkrat zavrnil – silovit vremenski preobrat je njega in soplezalce prisilil v komaj uspešen umik. A prav takšne izkušnje so ga oblikovale: bil je vztrajen, neustrašen, izjemno treniran in sposoben premagovati najtežje preizkušnje.
Zvone je bil tudi eden najboljših gorskih reševalcev v Mojstrani. Ni poznal utrujenosti, ni poznal izgovorov. V najtežjih razmerah je pomagal ponesrečencem, ne glede na nevarnost za lastno življenje. Bil je tovariš, na katerega so se lahko vsi zanesli.
Leta 1971 je bil član IV. jugoslovanske alpinistične odprave v Hindukuš. Skupaj s prijateljem Jožetom Ažmanom je 29. junija stopil na vrh gore Istor-o-Nal (7400 m) – glavni cilj odprave in enega najvišjih vrhov pogorja. S tem se je uvrstil med najboljše jugoslovanske alpiniste in postal kandidat za jugoslovansko himalajsko odpravo 1972.
Toda na povratku domov je prišlo do tragedije. Zvone se je smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči v azijski stepi in 1. julija 1971 umrl v bolnišnici. Njegov strmi vzpon v svetovni alpinistični vrh se je nenadoma končal.
O Zvonetu je njegov prijatelj zapisal: »Preprost hribovski fant iz Mojstrane, ki je v kratkih letih svojega življenja prispeval velik delež k slovenskemu in jugoslovanskemu planinstvu. Junak Istor‑o‑Nala, garaški reševalec, požrtvovalen tovariš.«
V spomin nanj je Gorska reševalna služba Mojstrana vsako leto organizirala smučarsko tekmovanje v smuku v Vratih, Koflerjev memorial. Tekmovanje se je uveljavilo kot srečanje gorskih reševalcev iz Slovenije in Avstrije.
