Na severozahodni steni Mount Robsona, najvišje gore Kanadskega Skalnega gorovja (3954 m), ki so jo pred dnevi splezali tudi Slovenci, se je septembra zgodilo reševanje, ki ga poznavalci označujejo kot prvo uspešno helikoptersko evakuacijo plezalcev z znamenite stene Emperor Face.
Dva alpinista sta 18. septembra 2026 splezala približno 1500 metrov vznožja po legendarni smeri Infinite Patience (WI5 M5, okoli 2300 m višinske razlike). Vzpon sta začela v zamrznjenih jutranjih razmerah, vendar so se z naraščanjem temperature pogoji močno poslabšali. Trd sneg in led sta se spremenila v mešanico mokrega snega in tekoče vode, plezalca pa sta ostala ujeta visoko v steni. Zaradi premočenosti in podhladitve nista več videla varne možnosti sestopa.
Neuspešen nočni poskus
Ob sončnem zahodu sta prek naprave inReach sprožila klic na pomoč. Reševalci iz službe Robson Valley Search and Rescue so prejeli sporočilo, da sta plezalca podhlajena in obstala na okoli 3260 metrih višine. Ker je obstajal strah, da noči morda ne bosta preživela, so skušali organizirati nočno reševanje s pomočjo kanadskih vojaških sil.
Na kraj je poletel velik vojaški helikopter CH-149 Cormorant, vendar zaradi višinskih omejitev in zahtevnega reliefa ni mogel doseči položaja obeh alpinistov. Po več preletih se je moral vrniti brez uspeha.
Reševanje ob prvem svitu
Naslednje jutro so posredovali reševalci službe Parks Canada Visitor Safety z lažjim helikopterjem, primernim za delo na veliki višini. Z uporabo podvesne dolge vrvi so uspeli doseči oba alpinista in ju s stene prepeljati neposredno na izhodišče pod goro, kjer je čakala reševalna ekipa.
Po navedbah reševalcev sta bila, kljub dramatičnemu nočnemu poročilu o podhladitvi, po pristanku v presenetljivo dobrem stanju. Nista utrpela hujših posledic, zato prevoz v bolnišnico sploh ni bil potreben.
Zakaj sploh klic na pomoč?
To vprašanje odpira tudi avtor članka Anthony Walsh, sam izkušen poznavalec stene Emperor Face. V pogovorih z reševalci ni dobil jasnega odgovora, zakaj se naveza ni skušala naprej plezati sama ali pa se spustiti.
Po ocenah reševalcev sta bila zaradi mraza in izčrpanosti verjetno preveč oslabljena za več kot kilometer zahtevnega sestopa. Hkrati je sestop po zgornjem delu smeri Infinite Patience zelo zahteven, saj v steni skoraj ni fiksnih sidrišč, krušljiva apnenčasta skala pa zahteva veliko opreme za izdelavo varnih spustov.
Gora ni več takšna kot nekoč
Članek opozarja še na pomemben pojav. Reševalci poudarjajo, da se je Mount Robson v zadnjem desetletju močno spremenil. Ledeniki se umikajo, permafrost razpada, skala postaja nestabilnejša, nevarnost podorov pa se povečuje. Poročila o vzponih izpred desetih ali petnajstih let zato po njihovem mnenju niso več zanesljiv prikaz današnjih razmer.
Za alpiniste je zgodba predvsem opomnik, da tudi na najbolj znanih klasičnih stenah Severne Amerike stare informacije hitro zastarajo. Kar je bilo nekoč težak, a predvidljiv vzpon, je lahko danes povsem drugačna gora.
Zgodovinski mejnik
Po navedbah lokalnih vodnikov in alpinistov naj bi šlo za prvi primer, ko sta bila plezalca uspešno rešena neposredno z Emperor Face z uporabo helikopterja in dolge vrvi. Reševanje je pokazalo izjemno usposobljenost kanadskih reševalcev, hkrati pa opozorilo na vedno bolj nepredvidljive razmere na eni najbolj slovitih severnih sten Severne Amerike.
