80 let gorenjske gorskoreševalne enote (postaje/društva)
Ob 80-letnici delovanja je Društvo GRS Kranj izdalo svoj prvi samostojni zbornik — obsežen, zgodovinsko bogat dokument, ki na enem mestu prvič celovito predstavi gorske reševalce, razvoj gorskega reševanja na Gorenjskem in v širšem slovenskem prostoru. Kranjski reševalci so bili namreč prvi povojni organizirani gorskoreševalni odsek na Gorenjskem, iz katerega sta se kasneje razvili postaji GRS Jezersko ter GRS Škofja Loka. Prav zato je njihova zgodba temeljni del zgodovine gorskega reševanja na severu Slovenije.
Zbornik Osem desetletij tradicije, znanja in predanosti (1946–2026) je uredil Pavel Oman, eden ključnih nosilcev strokovnega razvoja reševanja v Sloveniji. Gre za delo, ki presega klasično kroniko: je zgodovinski dokument, osebna pripoved, strokovni priročnik in poklon generacijam reševalcev, ki so v osmih desetletjih oblikovali identiteto GRS Kranj.
Pobudniki za ustanovitev reševalne postaje v Kranj so bili štirje zagnani kranjski alpinisti
Sašo Slavec, Franc Jezeršek, Emil Herlec in Ivan Lampret. Vodenje postaje je prevzel Ivan
Lampret. Sedež postaje je bil v Tekstilni šoli v Kranju. Tako velja leto 1946 za začetek
organiziranega delovanja gorskih reševalcev v Kranju, kar je bilo zapisano tudi v zapisniku
občnega zbora PD Kranj z dne 26. novembra 1946: »V okviru Planinskega društva Slovenije
je bila ustanovljena Gorska reševalna služba Slovenije, ki je organizirala pet reševalnih baz,
ki imajo svoje reševalne postaje. Ena od teh baz je tudi v Kranju z reševalnimi postajami v
Kranju, Tržiču in Jezerskem.« Iz kranjskega jedra se kasneje razvijeta še dve danes samostojni postaji: GRS Jezersko (1992), ki je pred tem več desetletij delovala kot del kranjske postaje,
GRS Škofja Loka, ki je bila do leta 1978 prav tako organizacijsko vezana na Kranj … Pavel Oman ➠ 70 let organiziranega gorskega reševanja v Kranju
Ta zgodovinska povezanost je v zborniku jasno izpostavljena kot posebnost gorenjskega prostora: reševalci so delovali na skupnem območju, si delili znanje, opremo in izkušnje ter skupaj oblikovali temelje sodobnega reševanja v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Besedila Gregorja Dolinarja, predsednika GRZS, in Klemena Jelića, predsednika GRS Kranj, poudarjajo, da je kranjska postaja skozi desetletja igrala izjemno pomembno vlogo v razvoju slovenskega gorskega reševanja. Kranj je bil vedno bogat z odličnimi kadri — alpinisti, tehniki, zdravniki, inštruktorji — zato je postal eno ključnih strokovnih središč GRZS.
Med najpomembnejšimi prispevki kranjskih reševalcev so: pionirska vloga pri helikopterskem reševanju, razvoj reševalne tehnike (posebej delo Zvoneta Korenčana in Pavla Omana), dolgoletno sodelovanje v vodstvenih organih GRZS in PZS, izobraževanje novih generacij reševalcev.
Ker je letališče Brnik na območju GRS Kranj, so prav kranjski reševalci od prvih poskusov naprej tvorili hrbtenico helikopterskega reševanja v Sloveniji.
Območje delovanja
Društvo GRS Kranj je eno od osemnajstih društev, združenih v Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRZS). Vsako društvo v okviru zveze skrbi za zadostno kadrovsko zasedbo gorskih reševalcev na svojem geografskem območju, pri čemer meje njihovih pristojnosti praviloma sovpadajo z mejami občin. Kranjski gorski reševalci tako izvajajo reševalne intervencije v gorskem svetu, ki ga lahko opazujejo iz Kranja: od Krvavca, Zvoha in Korena prek Kalškega Grebena, Grintovca in Kočne do Javorjevega vrha, Cjanovce, Srednjega vrha, Malega Grintovca, Storžiča in Tolstega vrha, vse do širšega predalpskega območja v okolici Kranja. Delujejo na območju občin Kranj, Cerklje, Preddvor, Šenčur in Naklo. Poleg vodenja in izvajanja intervencij v gorskem svetu se vključujejo tudi v naloge, pri katerih sta strokovno znanje in usposobljenost gorskih reševalcev ključna za učinkovito izvedbo reševalnih intervencij ter preventivnih aktivnosti.
Društvo GRS Kranj je hkrati sestavni del sistema zaščite, reševanja in pomoči Civilne zaščite Mestne občine Kranj. V tem okviru sodelujemo pri skupnih usposabljanjih in odzivanju na različne krizne razmere ter prispevamo k varnosti in pripravljenosti širšega kranjskega okolja.
Urednik Pavel Oman poudarja, da je bil cilj zbornika dvojni: po eni strani zbrati zgodovino, po drugi pa ohraniti osebne zgodbe, ki bi sicer utonile v pozabo.
Zbornik zato združuje: kronološki pregled razvoja postaje, opis ključnih intervencij, predstavitev tehnik in opreme, zgodbe reševalcev in rešenih, pregled mednarodnega sodelovanja, spomine veteranov, ki so postajo gradili v 60. in 70. letih.
Posebej dragocen je del, ki govori o tragedijah, ki so zaznamovale postajo — od helikopterskih nesreč do zahtevnih intervencij v Turski gori — ter o tem, kako so te izkušnje vplivale na razvoj varnosti, organizacije in usposabljanja.
Zbornik jasno pokaže, da je GRS Kranj v osmih desetletjih postala več kot le reševalna enota. Je (povojni) zgodovinski temelj gorenjskega reševanja, strokovno središče GRZS in skupnost, ki je skozi generacije ohranila iste vrednote: predanost, znanje, solidarnost in spoštovanje do gora. Iz njihovega dela so zrasle nove postaje, nove generacije in nove metode. Zbornik to zgodbo prvič predstavi celovito — kot dokument časa in kot poklon ljudem, ki so jo ustvarili.
OSEMDESET let tradicije, znanja in predanosti : 1946-2026 : zbornik Društva GRS Kranj / [avtorji
prispevkov Vojko Anderle … [et al.] ; zbral in uredil Pavel Oman]. – Kranj : Društvo gorske reševalne službe, 2026
ISBN 978-961-97297-0-0
COBISS.SI-ID 263205379
80 let Gorsko reševalne službe Kranj
KAZALO
8 ZBORNIKU NA POT
13 POMEMBNI DOGODKI IZ ZGODOVINE GORSKEGA
REŠEVANJA V KRANJU
14 Začetki in razvoj gorskega reševanja v Kranju do druge
svetovne vojne
27 Leto 1946 – začetek organiziranega delovanja kranjskih
gorskih reševalcev
57 GRS Kranj v času samostojne Slovenije
65 DRUŠTVO GRS KRANJ DANES IN JUTRI
69 NEIZBRISLJIVE SLEDI TRAGEDIJ V NAŠIH
SPOMINIH
69 Helikopterska nesreča pod Ledinami
73 Helikopterska nesreča na Krvavcu
74 Tragedija v Turski gori
75 Nesreče – stalna spremljevalka gorskih reševalcev
76 Ustanova – Sklad Okrešelj
77 PREGLED REŠEVALNIH INTERVENCIJ GRS KRANJ
81 POT DO USPEŠNEGA POSREDOVANJA
81 Osnovne tehnike reševanja v gorah
91 Helikopterske intervencije v gorskem reševanju
91 Helikoptersko reševanje – razvoj, organizacija in usposabljanje
v okviru GRS Kranj
94 Pilot helikopterja in gorski reševalec
97 Reševanje zasutih v snežnem plazu
99 Iskanje pogrešanih oseb v visokogorju in na zahtevnem terenu
102 Obveščanje o nesreči in komunikacija reševalcev med intervencijo
104 Uporaba navigacijskih naprav
107 ZDRAVSTVENI DELAVEC V VLOGI GORSKEGA REŠEVALCA
109 Pester vikend na helikopterju
114 PSIHOLOŠKA PODPORA GORSKIM REŠEVALCEM
116 POVEZANI V REŠEVANJU
118 MEDNARODNA KOMISIJA ZA REŠEVANJE V GORAH
120 OPREMA GRS
122 PROSTORI DRUŠTVA GRS KRANJ
124 REŠEVANJE IN DEŽURSTVO NA SMUČIŠČU KRVAVEC
128 ZAVETIŠČE GRS KRANJ NA KRVAVCU
135 KOMUNIKACIJA Z MEDIJI IN JAVNOSTJO
137 DA BI KORAK V GORAH BIL VAREN
140 ZGODBE Z INTERVENCIJ
142 Žal ne bo šlo, fantje
Med sestopom s Kočne je zgrešil pot in padel čez več skalnih skokov.
147 Brezno
Zdrsnil je v brezno med sestopom z Grintovca.
151 Predbožični čudež z grenkim priokusom
Odmevno reševanje v Kotliški grapi.
158 Mladost je norost
V snežnem metežu sta omagala pod vrhom Storžiča.
162 Kakšna noč – obtičala na vrhu Križa
Znašla se je v težavah tik pod vrhom Kokrske Kočne.
167 Ko megla odloča
Padel je z grebenske poti med Storžičem in Poljano.
170 Za las je šlo
Obstal je na ozki polički v severozahodni steni Kalške gore.
172 Nočni let na Krvavec
V brunarici Sonček je padel po stopnicah in se hudo poškodoval.
175 Življenje na nitki
Med letom se je zapletel v jeklenico tovorne žičnice na Kališče.
179 Grdi graben
Iskanje pogrešanega na Grintovcu.
80 let Gorsko reševalne službe Kranj
182 Še kako sem bil zraven
V zahtevnih zimskih razmerah na Jezerski Kočni ni zmogel nadaljevati poti.
185 Klemen, kje si?
Večdnevna iskalna intervencija na pobočjih Krvavca.
190 Se me kaj spomnite?
Zdrsnila je na poti s Kališča proti Storžiču.
192 Zastoj sedežnice Zvoh
51 ujetih smučarjev na krvavški sedežnici.
194 Ko telefon postane svetilnik
Obtičala sta v težko prehodni grapi na južnih pobočjih Kočne.
196 Na pomoč v temno noč
Po preplezani smeri v Kalškem Grebenu sta se znašla v težavah.
199 Prve ne pozabiš nikoli
Usodni plaz kložastega snega na Krvavcu.
201 Lovec v stiski
Zaplezal se je za Kupom v severni steni Jezerske Kočne.
205 MI ‘MAMO SE FAJN
208 Pohod razuma, volje in moči – Brajnikov memorial
211 O slepem, ki je zdravil gluhega – odprava AO in GRS Kranj,
Andi 1979
215 Illimani – odprava GRS Kranj, Andi 1996
217 Berchtesgaden – turni smuk GRS Kranj, 2019
223 GRS KRANJ – LJUDJE, ZNANJE IN IZKUŠNJE
223 Članstvo GRS Kranj skozi čas
226 To smo mi – EKIPA
232 SEZNAM KRATIC
234 AVTORJI FOTOGRAFIJ
