Primorske novice, 14. 02. 06
Po nedeljskem mrku ljubljanske gorske reševalne službe se obetajo ukrepi
Načelnik Gorske reševalne službe Toni Smolej bo zaradi nedeljskega neukrepanja ljubljanske enote gorskih reševalcev zahteval poročilo in terjal odgovornost. Po zaledenelem pobočju Nanosa so se namesto izkušenih gornikov do ponesrečenca prebijali gasilci in zdravstveno osebje. Na Nanosu naj bi odslej reševali gorski reševalci iz Ilirske Bistrice.
Kot smo poročali, je postojnski center za obveščanje v nedeljo ob 11.22 prejel klic, da se je na križanju strme in položne poti na pobočju Nanosa zgrudil 66-letni planinec iz okolice Ljubljane. Dežurni v centru je poklical ekipo postojnske nujne medicinske pomoči, dežurna zdravnica pa se je zaradi zahtevnosti terena odločila za pomoč Gorske reševalne službe (GRS). Dežurni v centru je nato klical dežurnega ljubljanske enote GRS in ker ga ni dobil, minute pa so tekle, se je zdravnica odločila, da zaprosi za pomoč gasilce.
Neopremljeni za reševanje v gorah so se do ponesrečenca nato čez zaledenela pobočja Nanosa prebili gasilci iz Postojne in Razdrtega ter zdravstveno osebje nujne medicinske pomoči.
66-letnega planinca iz okolice Ljubljane, ki naj bi bil srčni bolnik, med potjo proti Nanosu pa naj bi se zgrudil zaradi rahle možganske krvavitve, so nato najprej odnesli do gasilskega vozila in ga z njim prepeljali v Razdrto. Tam so ga prevzeli reševalci z vojaškim helikopterjem in ga odpeljali v ljubljanski klinični center.
Reševalci brez derez
Po mnenju poveljnika postojnskih gasilcev Boštjana Trilerja je takšno obnašanje GRS najmanj neodgovorno do ponesrečencev, zato je v nedeljo napovedal, da se bodo o težavi pogovorili z vodstvom GRS. “Ne gre za to, da ne bi šli na intervencijo. Mi bomo itak šli vsakič, ko nas bodo poklicali, ampak stvari je treba postaviti na svoja mesta in določiti pristojnosti,” nam je včeraj povedal poveljnik postojnske gasilske zveze Darko Muhič.
Podobno meni tudi vodja postojnske nujne medicinske pomoči dr. Božena Žižič, ki dodaja, da bi jim pomoč gorskih reševalcev v takih primerih še kako dobro prišla. “Mi smo sicer pripravljeni za delo na terenu, tako kot gasilci pa nimamo derez in drugih pripomočkov za hojo v hribih pozimi. Sama sem tudi gorska reševalka in kot nam je danes obljubil načelnik, upamo, da se bo zadeva v kratkem času uredila,” je pristavila.
Kje so bili gorniki?
Dogodek je pošteno razburil tudi načelnika GRS Tonija Smoleja, ki je zatrdil, da morajo gorski reševalci nujno reševati z vrha in pobočja Nanosa. Zaradi dogodka je že zahteval analizo in poročilo, zakaj se ljubljanska postaja GRS ni aktivirala. “Za dogodek bom tudi terjal odgovornost, zanj ni opravičila! To je že drugi primer v zadnjem mesecu in pol. Ne prenesem, da se kaj takega zgodi pri takem številu reševalcev v Ljubljani,” je ostro opozoril Smolej.
In očitno nemudoma našel tudi rešitev. “V okviru ljubljanske postaje GRS bomo še danes pripravili seznam najnujnejše opreme, jo v nekaj dneh nabavili in opremili skupino v Ilirski Bistrici. Tam že imamo skupino gorskih reševalcev, ki pa niso dovolj opremljeni. Ta skupina bi nato v doglednem času določila vodjo in prepričan sem, da bodo kakovostno opravljali svoje delo,” je pojasnil Smolej.
Težava z gorskimi reševalci je lahko tudi ta, da so vsi prostovoljci. Na Primorskem obstajata samo dve ekipi gorskih reševalcev, v Bovcu in Tolminu, očitno pa bo tretja prava ekipa zdaj nastala v Ilirski Bistrici.
Danijel Cek
KOMENTARJI:
Tone Škarja, 16. 02. 2006
Da je ljubljanski GRS dodeljen Nanos (da nekaj pač imajo), ni pametno. Ta postaja ni nikoli slovela po kaki hitrosti, prišla pa je prav kot okrepitev pri akcijah, ki so terjale več časa in veliko ljudi. Primorci so znani po sposobnosti in hitrosti in v dobi helikopterjev tudi Bovec in Tolmin nista v vesolju. Z Ilirsko Bistrico bi bilo pa področje povsem dobro pokrito.
Filip Vidmar, 17. 02. 2006
Predvsem tu ne bi kritiziral gorskih reševalcev, ampak raje pohvalil gasilce, saj so očitno ukrepali hitro, odgovorno in kvalitetno. Konec koncev pa JE bila prisotna tudi GRS, v osebi zdravnice, ki izjavlja, da je sama tudi gorska reševalka. Nejasno mi je le, zakaj potem vsaj ona ni imela derez? Najbolj verjetno se mi zdi, da je ta del (sicer kvalitetnega) članka malenkost nerodno napisan.
Cac Langerholc, 17. 02. 2006
Ojla!
Imel bi le skromno pripombo na odziv Keco-ta! V tej naši realni demokraciji so pametne glave naših ljubih voditeljev pač razdelile dela in naloge v okviru zaščite in reševanja. Ker sam že 26 let opravljam delo poklicnega gasilca v Gasilski brigadi Ljubljana, pač nekaj že vem o organiziranosti služb! In verjemi mi, da za gasilce prvenstveno nikjer ne piše, da bi morali posredovati v gorah ali na smučišču! Pa še toliko v informacijo: ker v Ljubljani pač visokih gora ni, se člani GRS Ljubljana usposabljajo tudi za reševanje iz visokih stavb, v tem primeru je sodelovanje z gasilci zelo pozitivno. In povedano drugače: večkrat se je že zgodilo, da smo tudi poklicni gasilci posredovali pri planinskih nezgodah na Šmarni gori ali kje drugje, pa ni bilo nobenega pompa!!
Pa lep pozdrav vsem, ki uživate v dolini ali gorah, Cac
Andrej Kecman, 17. 02. 2006
A je mogoče kdo omenil slabo delo GRS????!!
Koliko je imela do sedaj, npr. zadnjih 10 let, akcij GRS in v koliko akcijah so pomagali gasilci??
Kakšni so bili odzivni časi, oziroma kako hitro so do ponesrečenca, upoštevajmo, kakšno je bilo takrat vreme?
Kako so ponesrečenci oskrbljeni?
In ne pozabimo, koliko polomljenih člani GRS zavijejo in odpeljejo še na smučiščih?
Organiziranost? Ja o tem se že ddolgo razpravlja, odločijo naj tisti, ki so za to poklicani.
Nanos? Bodo povedali tisti, katere sem omenil v prejšnjem stavku. Mi ne moremo kar na počez soditi, če nimamo informacij, zakaj je prišlo do tega.
Aleš Hočevar, 16. 02. 2006
Replika na Tomaževo pripombo:
GRS in gasilci so javna služba in večina so prostovoljci. Res da imajo večja mesta poklicne gasilske enote, kar pa ne pomeni, da so druga gasilska društva samo za backup. Sem že 20 let prostovoljen gasilec v Kamniku in v tem času ne pomnim, da bi nam pomagali katerikoli poklicni gasilci, pa imamo ca. 150 !!! intervencij letno in smo brez poklicnega jedra. Stvar je samo v organizaciji. Če bi se GRS organizirala na podoben način kot gasilci (pozivniki) ne bi bilo težav.
Pozdrav, Aleš
Primož Štular, 19. 02. 2006
Primer se mi zdi izrazito medijsko napihnjen. Povsem nesmiselno in v škodo poškodovanih/obolelih je strogo ločevanje pristojnosti posameznih služb. Jasno je, da se člani GRS ne bodo podajali v goreče stavbe, gasilci pa ne v stene, v številnih primerih pa je sočasna aktivacija in sodelovanje večih reševalnih služb samo zaželjena. Zlasti pride to v poštev v manj zahtevnem in lažje dostopnem terenu. Ljubljanska GRS ne more tudi ob najboljši organizaciji imeti primerljivih dostopnih časov kot lokalne službe.Postojnski gasilci in NMP niso prvič posredovali na Nanosu in samo upati je, da bodo tudi v bodoče pripravljeni skočiti na pomoč, s svojim znanjem in opremo – v dobro ponesrečencev. Če nekateri novinarji tega ne razumejo in so morda celo podpihovani s strani nekaterih akterjev je to problem novinarske etike, akterji pa ne razumejo povsem lastne vloge v sistemu reševanja-tu so izključno zaradi potreb tistih,ki pomoč potrebujejo. Pomembno je čim prej varno priti do poškodovanega/obolelega, ga strokovno oskrbeti in transportirati. Uniforma je povsem nepomembna.
Štuli
Primož Štular, 27. 02. 2006
Še eno pojasnilo glede manj zahtevnega in lažje dostopnega sveta.
Prvo vodilo je varnost reševalcev, za to mora skrbeti vsak reševalec sam pri sebi, dodatna skrb in odgovornost pade še na vodjo reševanja. Zato je treba reševanje kdaj tudi ustaviti, počakati na bolj ugodne razmere ali na bolj opremljeno oz. usposobljeno ekipo. Tako je GRS že reševala na sprehajalni poti v Mostecu, kamor v običajnih razmerah lahko pripelje rešilec, ob hudi poledenitvi pa je bila nujna uporaba derez. Po drugi strani so gasilci posredovali v Ospu, na Turncu, nedavno v zaledenelem slapu pri Laškem. Tudi ekipe NMP kar pogosto posredujejo v zahtevnem in nevarnem terenu. Na koncu je vedno potrebna individualna presoja in ocena nevarnosti, absolutne varnosti reševalcev pa žal ne bo moč nikoli zagotoviti.
Štuli
Sebastjan Brajer, 19. 02. 2006
Ne se kregat pa MEJMO SE RADI :). Pa kot je sta rekla MURAT in JOSE: “vsi delamo napake, dejmo jih popravt, dejmo to negativnost ustavt”
Lp, Sebastjan