Tveganja privatizacije planinskega in gorskega sveta ter pranja denarja

Kako je to sploh možno? – Vsaka investicija v nekoristni prostor je lahko problematična!

Privatizacija gorskega sveta je v zadnjih dveh desetletjih postala eden najmočnejših premikov v evropskem gorskem okolju. Gorska infrastruktura – žičnice, smučišča, hoteli, parkirišča, vodne pravice, celo dostopne poti – se z veliko pomočjo korumpirane politike iz skupnostnega upravljanja seli v roke kapitalskih investitorjev. To prinaša kapital, a tudi tveganja, ki jih lokalne skupnosti pogosto občutijo šele, ko je prepozno.
Ko gorski prostor preide v zasebne roke, se spremeni njegova osnovna logika: namesto skupnostnega dobra postane komercialni produkt. To pomeni, da se dostop, raba in razvoj ne ravnajo več po javnem interesu, temveč po donosnosti. To pomeni veliko nekontrolirano onesnaževanje. V praksi to vodi v zapiranje poti, omejevanje dostopa, komercializacijo parkirišč, privatizacijo koč in izrinjanje lokalnih uporabnikov … Reportéři ČT

Investitorji, ki bolj kot ne le selijo denar, prihajajo iz sektorjev, ki z gorami nimajo nobene zveze! Primer Dalimila Miky je simptom širšega pojava: v gorski turizem vstopajo ljudje iz povsem drugih področij – izvršitelji, odvetniki, gradbeni lobiji, nepremičninski skladi, politično povezani kapital. Ti vlagatelji gore ne razumejo kot občutljiv ekosistem, temveč kot visoko donosno infrastrukturo, ki jo je mogoče hitro monetizirati.
Gorski centri so pogosto v lasti holdingov, podjetij v tujini ali skladov, ki skrivajo končne lastnike. To otežuje nadzor, odpira prostor za regulacijske obvode, izogibanje davkom in vpliv na lokalne odločevalce. Ko se pojavi državni uradnik kot vlagatelj, kot v češkem primeru, se tveganje konflikta interesov še poveča.
Ko se gorski prostor privatizira, lokalni prebivalci izgubijo nadzor nad razvojem. Cene nepremičnin na eni strani narastejo na drugi pa močno padejo, tradicionalne dejavnosti (paša, gozdarstvo, lokalni turizem) izgubljajo prostor, mladi se izseljujejo. Gora (planina) postane (prikrit) rezervat za premožne obiskovalce, ne več prostor lokalne identitete … Izpostavljeni primer je le eden izmed številnih, ki ga naše oko sploh ne zazna.

PN

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja