Delo, 20. januar 1982
Zaradi lahkomiselnosti in precenjevanja smučarskega znanja je Žagarjev graben usoden
VOGEL, 19. januarja 1982
Kako zapreti Žagarjev graben za vse smučarje? S tem vprašanjem se te dni ukvarjajo žičničarji Alpetourovega tozda na Voglu, delavci javne varnosti, javnost »prisluškuje«, smučarji pa kot, da se jih ne tiče. Mimo opozorilnih tabel, pisanih v štirih jezikih in napetih vrvi poskušajo po bližnjici z Vogla. Toda šestkilometrski Žagarjev graben je trenutno, zaradi poledenelega plazu pod skalo neprevozen.
Prejšnjo soboto je na tem delu odneslo Ljubljančana. Pri reševanju je zdrsnilo miličniku, ki je za seboj potegnil še reševalca. Miličnik je zaradi hudih ran umrl, reševalca pa zdravijo v jeseniški bolnišnici.
V soboto so z Zadnjega Vogla (tod vodi smučina v Žagarjev graben) odpeljali v bolnišnico smučarja iz Ljubljane. Zunaj smučišča je padel in se hudo ranil.
V nedeljo sta se kljub vidni prepovedi spustila v graben Beograjčana. Na ledenih krpah je odneslo 28-letno Milico Rulić. Z zlomljeno stegnenico je obležala sto metrov niže, med bukovjem. Njen prijatelj. 34-letni Predrag Marković je hitel v dolino po pomoč in padel. Sprva so domnevali, da si je zlomil nogo, toda na srečo je dobil le hud udarec v kost.
V šestnajstih dneh je Žagarjev graben zaradi nespoštovanja reda na smučiščih, lahkomiselnosti in precenjevanja sposobnosti smučarjev zahteval plačilo tudi pri tistih, ki so reševali lahkomiselne smučarje.
Dopoldne so na poledenelem plaza prijemale le dereze in konica cepína. Pri skali so bili že vidni sledi smuči, strmo (50-60 stopinj) pobočje, ki ga ujame bukov gozd nekaj sto metrov niže, pa je bilo zapihano s snegom. le na drobno posejane zaplate ledu so bile vidne.
Dokler robniki smuči prijemajo na ledu, je smučar še varen. Toda, ko se ledu dotakne smučarski čevelj ni več pomoči. Zato vsi smučarji, ki si po celodnevnem smučanju privoščijo še dolg naporen spust skozi Žagarjev graben, vozijo v nevarnost, trdi Alojz Pekovec, gorski reševalec in delavec žičnice Vogel.
Danes so bili v grabnu tudi delavci javne varnosti UNZ Kranj, ki so še prej obiskali žičničarje in se prepričali, če je na Voglu vse tako, kot zahteva zakon o varnosti na javnih smučiščih. Dejansko so naredili vse, kar morajo, le upravno stvari niso v najlepšem redu. Uprava inšpekcijskih služb, SO Radovljica je lani 6. marca izdala odločbo. kaj vse mora Alpetour pridobiti za dovoljenja o obratovanju žičnic (rok se je iztekel v petek, 15. januarja letos). Dovoljenja dajejo člani komisije republiškega sekretariata za industrijo, ki pa na Vogel, zaradi množice žičnic še niso prišli.
»Četrto zimo je Žagarjev graben že zaprt. Toda kaj pomagajo table, vrvi, opozorila, če pa vsega tega smučarji ne spoštujejo: posledice so tragične. Toda graben bi lahko trenutno zaprli le s snežno zaporo, kar bomo naredili takoj, ko zapade nov sneg. Trajna rešitev grabna pa je vezana na denar. Pri skali bi morali z zemeljskimi deli ublažiti strmino in ovinke, z izsekom gozda pa nato še povečati varnost,« ugotavlja v. d. vodje tozda Žičnice, Anton Iskra.
MIRKO KUNŠIČ
