Italijanski plezalci uporabljajo zanimiv izraz »schiodatura«
(schio-da-tù-ra – odžebljanje), ki ga je treba v plezalnem žargonu malce pretvoriti, da nastane »odsvedranje«. V zadnjem obdobju so se določeni plezalci odločili, da bodo »premešali karte« in odstranjujejo fiksna varovala, drugi pa jih spet nameščajo. Ker je »pri nas« scena glede tega (in tudi onega) bolj borna, gledamo več ali manj le kako se alpinisti vozijo z avtomobili (pa še nalepke odsekov se jim »dičijo« na zadnji straneh) »okrog riti v varžet«, da bi le manj hodili (kot kaže jim denarja za gorivo ne primanjkuje) in se še manj potili, pač pogosteje (po)gledamo drugam, …
Apuanska plezalska skupnost je po nedavni odstranitvi svedrovcev na klasični smeri Dolfi–Melucci v severni steni Monte Procinto (1177 m – veriga Apuanskih Alp) stopila skupaj in izrazila odločno nestrinjanje z dejanjem, ki ga je nekdo izvedel anonimno in brez kakršne koli javne utemeljitve.
Smer, ki je desetletja veljala za kolektivno dobrino lokalnih plezalcev in pogosto služila kot prvi resnejši preizkus za začetnike, je bila s spremembo sicer še vedno ponovljiva, a le za plezalce z višjimi tehničnimi znanji in izkušnjami. Skupnost se je zato odločila, da na destruktivno dejanje odgovori z dialogom, pregledom dejstev in skupnim odločanjem, ne s polarizacijo.
Na odprtem spletnem srečanju, ki ga je vodil Enrico Tomasin, se je zbralo 29 udeležencev: vodje šol CAI, gorski vodniki, inštruktorji, člani reševalnih ekip ter lokalni plezalci.
Smer Dolfi-Melucci (130 m, V+ z enim raztežajem VI) sta leta 1955 splezala Giancarlo Dolfi in Paolo Melucci. Sčasoma se je itinerar uveljavil kot eden najbolj klasičnih na turnu Monte Procintu.
Glavne točke razprave
Avtorstvo smeri: Tomasin je poudaril, da je treba avtorstvo pri zgodovinskih smereh razumeti v kontekstu njihove dolgoletne uporabe in pomena za skupnost.
Etika ne-ponovne opreme: predstavil je argumente, zakaj bi nekateri lahko zagovarjali ohranitev smeri brez ponovne opreme – v duhu sodobnega »čistega« pristopa in uporabe premičnih varoval.
Stališče odprtine: Leandro Benincasi, prijatelj Dolfija, je jasno povedal, da je sam avtor podpiral posodobitev svojih smeri z modernimi materiali, da bi ostale dostopne širšemu krogu plezalcev.
Konservativna obnova: AGA1 Gregorio Pedrini je predlagal konservativno vzdrževanje, vključno z odstranitvijo neustreznih sidrišč in vrnitvijo smeri v prejšnje, bolj smiselno stanje.
Primerna kontekstualizacija: GA Cristiano Virgilio je opozoril, da je treba vsako smer obravnavati posamično, v skladu z zgodovinskim trenutkom, etiko in realnimi potrebami.
Čiščenje in uporaba premičnih varoval: GA Edoardo Montorsi je poudaril, da je veliko smeri varnih z uporabo premičnih varoval, če je predhodno opravljeno temeljito čiščenje in odstranjevanje krušljivega materiala.
Razpravo so dopolnili številni drugi udeleženci (Claudio Bacci, Ciro Bambini, Iacopo Zetti, Riccardo Giovannetti, Sara Nannini, Andrea Cardaci …), ki so dodali osebne izkušnje, pomisleke in predloge.
Sklep skupnosti
Pred kakršnim koli posegom se bo izvedla terenska analiza: pregled trenutnega stanja smeri, ocena možnosti varovanja s klini, zatiči in metulji, nato pa določitev minimalnega števila fiksnih sidrišč, ki bi smer ponovno naredila varno in dostopno, ne da bi jo banalizirali.
Cilj je jasen: ohraniti značaj smeri, zagotoviti varnost naveze in spoštovati zgodovino ter etiko plezanja.
