Robot Pemba opravil vzpon na Chimborazo (6263 m)

Tehnični napredek v gorah (ponavadi) ne pomeni kaj dobrega, zato bi težko rekli, da kitajski humanoidni plezalec želi na Everest

Pemba, plezalni robot

Humanoidni robot Pemba, težak 35 kilogramov, je v začetku junija dosegel vrh Chimboraza (6263 m) v Ekvadorju – najvišja točka Zemlje, merjeno od središča planeta.
Vzpon je vodil inženir Pablo Berlanga, ustanovitelj ameriške organizacije Geologic Dome, v okviru projekta Triple Crown Robotics, ki povezuje tri »najvišje« vrhove sveta: Chimborazo, Mauna Keo in Everest.
Pemba se je samostojno premikal po položnejših snežnih pobočjih, na strmejših delih pa so mu pomagali člani ekipe. Opremljen je z AI‑sistemom, senzorji, Starlink povezavo in sončnimi celicami, kar mu omogoča delovanje v ekstremnih razmerah.
Cilj projekta je razvoj robotov za okoljske meritve, odstranjevanje odpadkov in reševanje v visokogorju.
Ekipa je že poskušala pridobiti dovoljenje za vzpon na Everest, a se je zataknilo pri nepalski zakonodaji, ki še ne ureja uporabe robotov v gorah. Berlanga upa, da bo Pemba lahko poskusil znova leta 2027.

Na višini, kjer se človekov korak spremeni v premišljen ritual, kjer dih postane valuta in kjer se misli upočasnijo, ker možgani varčujejo s kisikom, je 7. junija 2026 na snežnem grebenu Chimboraza stal nekdo, ki ni poznal utrujenosti. Nekdo, ki ni poznal strahu. Nekdo, ki ni poznal mraza. Stal je simpatični robot.
Majhen, komaj 35‑kilogramski humanoid, visok meter in trideset, s kovinskimi sklepi, skritimi pod večplastno zaščitno obleko.
Ime mu je Pemba — po šerpskem imenu, ki ga nosijo tisti, ki se rodijo v soboto.
Ironija? Morda.
Simbolika? Nedvomno.

Chimborazo ni najvišja gora sveta, a je njena kupola najdlje od središča Zemlje.
Kdorkoli je na njenem vrhu, je — geografsko gledano — najvišje, kar lahko stoji človek ali stroj.
Za Pabla Berlango Boemareja, vodjo odprave in ustanovitelja organizacije Geologic Dome, Chimborazo ni bil cilj. Bil je eksperiment. Prvi korak v projektu Triple Crown, ki želi robota popeljati na tri »najvišje« vrhove sveta: Chimborazo, Mauna Keo in Everest.
»Če želimo robote, ki bodo nekoč patruljirali po zaščitenih območjih, merili ledenike in čistili odpadke na Everestu, jih moramo najprej poslati tja, kjer elektronika umira,« pravi Berlanga.

Pemba je na goro hodil sam, dokler je teren dopuščal. Do 30 stopinj naklona je njegov »reinforcement learning kontroler« deloval brezhibno: vsak korak je bil rezultat milijonov simulacij padcev, vsaka sprememba težišča izračunana v delčku sekunde.
Ko se je teren postavil pokonci, so ga člani ekipe dvignili. Ne zato, ker bi odpovedal — ampak zato, ker je bil cilj »preživetje«, ne heroizem.
Vzpon je trajal 16 ur.
Dva dneva hoje, noči v mrazu, kjer se baterije ohladijo hitreje kot voda v kovinski čutari.

Pemba je predelan Unitree G1, robot s: 23 prostóstnimi stòpnjami (neodvisna možnost gibanja telesa), električnimi aktuatorji (premikanje in dvigovanje bremen), senzorji v stopalih, kamerami in IMU‑enoto, računalnikom, ki neprestano izračunava ravnotežje.
Toda to ni bil laboratorijski G1.To je bil G1, ki je preživel –47,4 °C v kitajski regiji Altay.
Njegova zaščitna obleka — delo inženirjev in tekstilnih strokovnjakov — je oklep, ki je: zadrževal toploto baterij, usmerjal hladen zrak skozi prezračevalne kanale, ščitil sklepe pred snegom in ledom, preprečeval pregrevanje elektronike v zraku, ki je za polovico redkejši kot na morju.
To je paradoks visokogorja: človek zmrzuje, robot pa se lahko pregreje.

Na 6200 metrih je zrak 47 % redkejši. Ventilatorji, ki bi v dolini hladili procesorje, tam komaj premikajo zrak. Baterije izgubljajo kapaciteto.Maziva se zgostijo. Sneg in pepel se lepita na sklepe.
Pemba je moral »preživeti« vse to.
Zato je imel: izolirano baterijsko ohišje, predgretje celic, ventilacijske kanale, večplastno toplotno arhitekturo, zaščitno obleko, ki je delovala kot mobilni laboratorij.

Berlanga ne želi robotov, ki bi se igrali alpinizem. Želi robote, ki bodo: spremljali divjad,
merili ledenike, odkrivali nezakonite posege, čistili odpadke na Everestu, patruljirali po zaščitenih območjih, delovali tam, kjer je človek prepočasen, predrag ali preveč ranljiv.
»Statičen fotoaparat vidi le to, kar gre mimo njega,« pravi Berlanga. »Robot vidi, kar mu naročimo, da najde.«

Za želeni vzpon na Everest je največja ovira zakonodaja. Nepal nima pravil za robotske odprave. Pemba je že poskusil proti Everestu, a so ga ustavili birokrati, ne razmere. Realistični datum? 2027, če bo šlo vse po sreči …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja