Janez Pikon: Planina sodi med najvišje in najbolj odmaknjene planine Julijskih Alp, bogatijo jo vodni izviri in razgleden pašnik, po katerem se pase živina, ki jo poleti pripeljejo s sosednjih planin …
Pisatelj Janez Jalen v romanu Trop brez zvoncev umešča ovčarja Marka prav na planino Ovčarija (1660 m). Roman na dvojen način osvetli planšarsko življenje v Bohinju, kot dokument časa pred prvo svetovno vojno, ko je bil Bohinj še zelo odmaknjen in brez zgrajene železnice. Gostje so tedaj prihajali z železniške postaje v Lescah predvsem s konjskim prevozom, domačini pa so po nujnih opravkih hodili peš v Radovljico po zgornji poti preko vasi Gorjuše. Takrat je bilo življenje na bohinjskih planinah, vključno s planino Ovčarija, drugačno in trdo, a polno preprostih vsakdanjih ritmov.
Po pašniku planine Ovčarija vodi markirana steza s planine Dedno polje (1560 m) proti Koči pri Triglavskih jezerih (1684 m). Povezana je tudi z markirano potjo s planine Viševnik (1620 m). Do Koče pri Triglavskih jezerih vodita dve glavni poti, nižja in preko Prodov (1600 m) nad dolino Lopučnice (1450 m) ter višja, po prelazu Štapce (1851 m) pod Malo Tičarico (2071 m). Poleg teh markiranih poti obstajajo na planini Ovčarija tudi nemarkirane stezice, ki vodijo na bližnje grebene in vrhove.
Najvišja steza nad stanom zavije proti vrhovom, kot so Vrtec (1811 m), Stadorski Orlič (1782 m), Rigelj (1768 m) in Stador (1688 m). V ozadju se raztezata Mala Tičarica (2071 m) in Velika Tičarica (2092 m), vidne pa so tudi Slatna (2077 m), Kreda (2025 m), Visoka glava (1812 m), Bela glava (1926 m) in Kovačičeva glava (1827 m).
Na planini se poleti pase živina s sosednje planine Dedno polje. Vzhodno od močvirja, ki ga danes označuje močno ozelenel travnik oziroma posušena mlaka, leži tudi Micino brezno, jama dolžine približno 200 m in globine okrog 100 m.
Planina Ovčarija ni le geografski vrh na zemljevidu, je priča drugačnemu načinu življenja, prepletenemu z naravnimi ritmi, pašniškimi opravili in pripovedmi, kakršne je strnil tudi Jalen. Če se sem povzpnete, boste poleg razgledov našli tudi odmev preteklosti s sledovi poti, ki so nekoč povezovale oddaljene vasi, šumenje izvirov in mir, v katerem se pomirita zdajšnjost in spomin. Planina Ovčarija vabi k počasnemu koraku, da začutite travo pod nogami, vonj sena in tiho vztrajnost ljudi, ki so tu svoje dni posvetili planinam.
