FrikaFest 2025, ki je nedavno v Tolmin privabil veliko obiskovalcev od vse povsod, je ponovno postavil v ospredje planinski tolminski sir, ki ga kmetje v Zgornjem Posočju še vedno pridelujejo na še živečih planinah. Danes izpostavljamo Idrsko Planino Matajur, ki jo ohranja družina Stres iz Idrskega. Prav te dni so bili ponovno na planini, ko so pred zimo poskrbeli še za zadnja opravila.
Idrsko planino so včasih imenovali tudi Konjska planina, saj so se na njej pasli tudi konji. V bližini osrednjega stanu, kjer izdelujejo planinski sir, se na nadmorski višini 1295 m nahaja »Konjarska guta« s sončno uro, ki »kaže samo jasne, sončne ure«, kot piše na njej. Kočo so zasnovali »pradedje Idrski, dedje zgradili, očetje jo razširili, sinovi prepustili, da je propadla, in vnuki obnovili v letu 1990«. Tudi tu so bili zidovi preteklosti, temelj prihodnosti, z željo, da bi se tudi pravnuki zavedali dediščine prednikov, ki so skozi več rodov ohranjali planino živo in živeli z naravo.
Idrska planina je bila planina vasi Idrsko in Mlinsko. V pašno tradicijo je posegla in jo prekinila prva svetovna vojna, a so jo po njej ponovno obudili. V prvi polovici 20. stoletja je bilo zaradi pomanjkanja dela veliko zanimanje za delo na planini, sredi sedemdesetih let je bila planina zaradi nezanimanja za nekaj let opuščena, nato ponovno obujena, danes pa delo na planini ponovno otežkoča pomanjkanje zanimanja za delo na planini. Delo na planini se je skozi desetletja močno spremenilo in izboljševalo, npr. z novim velikim hlevom za živino in vodovodom. Od leta 2007 je planina opremljena s strojnim molziščem. Izboljšale so se tudi higienske razmere pri sirarskih postopkih. Vse mleko na planini predelajo v sir Tolminc, v albuminsko skuto, maslo in pinjenec. Žal se v zadnjem času stalež živine, ki se na planini pase, zmanjšuje. Prizadevanja za ohranjanje dediščine planinske paše in predelave mleka v planinah pa ohranja mlajša generacija, ki se zaveda vrednosti in pomena živinoreje za ohranjanje kulturne krajine, kulturne dediščine in domače prehrane.
mag. Damjana Fortunat Černilogar
