Tedenski pregled časo-pisja, …
Nov zakon o medijih bo zagotovo prinesel le še večje osiromašenje čistih in koristnih novic. Povečal bo odvisnost in podrejenost vladajočemu razredu. Vse to lahko že dlje časa le opazujemo, … in tudi umetniki menijo, da morajo imeti veliko srečo, da je njihov slog blizu ljudem.
V Dnevniku Andrej Velkavrh razkriva človeka kot večnega generatorja neravnovesij. V naravi se vsako neravnovesje skuša uravnovesiti. Če postavimo kroglico na klanec, se bo ta zakotalila navzdol, če je le ne bo kaj zadrževalo. Kadar v kozarec nalijemo hladno in toplo vodo, bomo dobili mešanico z neko srednjo zmesno temperaturo.
Berete lahko (vse ostalo, če plačate) tudi jaro kačo o ministrstvu, ki je izključilo edino ponudbo za nakup reševalnih helikopterjev.
Grega Kališnik v Delu nastopa z naslovom Ko je družina višje od gora. Zgodovina slovenskega alpinizma je mozaik nepreštevnih zgodb. Enega pomembnih koščkov je vanj vstavil 85-letni Lojze Golob. Prejel je priznanje za življenjsko delo na področju alpinizma po izboru komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. Besedno sva plezala od Ojstrice prek Julijcev, vse do Andov in Himalaje. Pogovarjala sva se o nekdanji plezalski romantiki, ki je bila pri njem ukleščena v kruhoborstvo, o neizpolnjenem snu, severni steni Eigerja, in odločitvi, ki ni v skladu s pogostim egoizmom osvajalcev nekoristnega sveta.
V Primorskem dnevniku lahko beremo (tudi) o tem, da bodo ZOI Milano-Cortina 2023 vse prej kot vzorne za trajnostni razvoj. Dokumentacija za kandidaturo mesta Milana in Cortine za zimske olimpijske igre leta 2026 je bila jasna – veliki športni dogodek naj bi zasledoval inovativne cilje: igre bi morale biti stroškovno nevtralne, trajnostne in pregledne ter bi morale pozitivno vplivati na gorske regije in njihovo infrastrukturo. To, kar se dogaja zdaj, je v nasprotju z dobro zastavljenimi nameni, saj skupni stroški vseh gradbenih projektov presegajo vse napovedi. Do tega trenutka so že presegli pet milijard evrov. To je sicer deloma posledica naraščajočih stroškov surovin, ki so posledica številnih mednarodnih kriz. Predvsem pa je to posledica dejstva, da je Italija v financiranje olimpijskih iger vključila stvari, ki nimajo nobene zveze s samim športnim dogodkom – gre še zlasti za sporne naložbe v gradnjo cest v skupni vrednosti skoraj treh milijard evrov.
In o vse bolj spornih Bloudkovih nagradah. Po noveli zakona, ki jo je brez glasu proti lani sprejel državni zbor, je športnica ali športnik, ki osvoji olimpijsko paralimpijsko medaljo, medaljo na olimpijadi gluhih in naglušnih ali medaljo na šahovski olimpijadi, samodejno prejemnik Bloudkove nagrade. Ta je enkratna, zato je športna plezalka Janja Garnbret, ki jo je že prejela za leto 2018, letos ne bo dobila.
Na Siolu se je znova pojavil med slovenskimi vplivneži pogosto pristen priimek Janša, direktor RTC Krvavec se je (znova) zapletel z županom občine Cerklje na Gorenjskem. Turizem, ki ga preveč aktivno zganjajo na Krvavcu, prinaša že dlje precej večjo škodo, kot pa so koristi za prebivalstvo na gorenjski ravnici. Se turistični zaslužkarji sploh zavedajo škodljivosti?
Na N1 Manca Turk povzema okoljsko dogajanje, ki je posledica tega, da se na Veliko planino obiskovalci vozijo (pešpoti so vse razen dveh uničene, poškodovane, zaprte) zaradi čudovitih razgledov in osupljive narave, kmetje in gradbeniki pa (zgolj) zaradi subvencij. A malo kdo ve, da se pod tlemi pravljičnih pašnikov skriva popolnoma drugačna in precej smrdljiva realnost. Ker kanalizacija na planoti ni urejena greznice pa po besedah naših sogovornikov puščajo, se fekalije iztekajo v podzemlje. Fekalne bakterije nato skupaj z izviri pritečejo v dolino in se izlivajo v Kamniško Bistrico. Problematika ima že dolgo brado, a zadnji rezultati analize, ki so jo opravili v Jamarskem klubu Kamnik, kažejo, da je stanje tokrat katastrofalno. Je pitna voda Kamničanov ogrožena? Žal na ARSO preverjajo le vzorce, ki jih zajamejo v globokih vrtinah pod zajetjem in se tako združujejo z lokalnim podjetjem, ki v navezi z županom skrbi zgolj za lastne koristi.
Povzemajo pa tudi STA posplošeno vest, ki problem opozarja na težave divjega kampiranja v turističnih območjih zgornje Gorenjske razmere, ki jih v zadnjih letih označujejo za nevzdržne in neobvladljive. Računali so, da bo ta negativni trend obrnil novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki bi povišal globo tako, da bi kršitelje odvračala od kampiranja na črno. Vendar pa predlog, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve dalo sredi januarja v javno obravnavo višino globe zvišuje le minimalno, hkrati pa kot pogoj za kaznovanje dodaja še element vznemirjanja. Kot smo videli, se avtodomi znajdejo parkirani tudi na dvoriščih pred hišami in tam živečim ljudem onemogočijo tudi prehod. POlicija ne ukrepa, ker morajo ljudje na privatnem sami tožiti avtodomarja, zaradi …
V Slovenskih novicah Tina Horvat piše o človeku, ki je prvi pristal na Triglavu in izdelal kolo na sonce.
Pred leti je bil celo v postopku, ker je pomagal obolelemu planincu na vrhu Slovenije. Gorenjskega podjetnika Francija Stroja smo spoznali že pred mnogimi leti, ko je z nekaj praskami preživel spektakularno helikoptersko nesrečo nad Dolino Sedmerih Triglavskih jezer. Poznamo ga tudi po njegovem znanstvenem laboratoriju Orlovo gnezdo na pobočju Dobrče, kjer snuje svoje izume in raziskuje delovanje sončne energije. Nekoliko manj ljudi pa ve, da je 69-letnik izjemen inovator in pionir sončne energije pri nas.
V kolumnah Tine Horvat pa beremo kar dvakrat povzeto partnersko, turistično-gorskoreševalno statistično sporočilo o optimizmu z gora. S statistiko so dokazali, da se je lani zgodilo manj nesreč kot v letu prej. Statistika pa, kot vemo, skrije in zakrije marsikakšno nesposobnost, …
Na RTVErika Pečnik Ladika piše, da pohodniki spet lahko prenočijo v koči na Nanosu – od poletja ima tudi novega oskrbnika. Po dveh letih zaprtja koče na Nanosu lahko pohodniki tam spet prenočijo. Vojkovo kočo so popolnoma obnovili in tudi nekoliko povečali – na voljo imajo 36 ležišč. Ohranili so staro peč, poleg nje pa imajo po novem tudi talno gretje.
Miša Gams pa o filmu Nekoč v Posočju, ki predstavi skrivnostnost starovercev in njihovo povezanost z naravo. Celovečerni slovenski film, ki je junija lani doživel premiero v Idriji, v torek pa še v ljubljanskem Kinodvoru, se pomudi na več različnih krajih Idrijskega, Tolminskega in Cerkljanskega konca obišče mogočne vrhove, Matajurja, Porezna in Banjške planote.
V Gorenjskem Glasu Marjana Ahačič beleži o Renati in Sašu Lorenčiču, ki sta po upokojitvi našla življenjske izzive v odkrivanju novih svetov. Na motorju sta samo v zadnjih petih letih prevozila skupaj več kot 220 tisoč kilometrov. Lansko leto sta zaključila s trimesečnim popotovanjem do Nepala in nazaj. Na 32 tisoč kilometrov dolgi poti sta se povzpela tudi na najvišji prelaz na svetu, čez katerega je mogoče z motorjem.
Maša Likozar povzema podatke, da so SLO gorski reševalci lani posredovali v 633 intervencijah, kar je za 54 manj kot v letu 2023, ko so zabeležili 687 reševanj. »Leto 2024 po dolgem času ni bilo rekordno po številu nesreč v gorah, a izzivi ostajajo,« so poudarili.
Suzana P. Kovačič piše o novem vozilu na poti reševanj. Člani Društva Gorska reševalna služba Tržič so pred dnevi slovesno prevzeli novo terensko vozilo. In o Mojstranških vevericah, plezalskih legendah šestdesetih in sedemdesetih let, ki svoje odmevne in tudi manj poznane zgodbe delijo v novi knjigi, ki jo je izdala Planinska založba. Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so jo med prve bralce pospremili v Slovenskem planinskem muzeju.
Maja Bertoncelj piše o Luki Potočarju (ŠPO PD Radovljica), ki je četrtič naj športni plezalec. Razglasili so najuspešnejše v športnih panogah pod okriljem Planinske zveze Slovenije.
Jelena Justin pa predstavlja Nanos oz. Plešo (1262 m) – Kraška planota s čudovitim razgledom, pod katero se vidijo avtocestne deteljice, izvozi in uvozi na prometni križ Slovenije. Planota, kjer vedno piha. Primorska trdnjava.
V Večeru Franja Žist predstavlja Vladimirja Habjana, ki meni, da naj bi ljudje čimvečkrat krenili v hribe in bili boljši ljudje. Žal delo ni več vrednota, primerljiva z izletništvom in potrošništvom.
