Razmere v stenah (še vedno in kot vselej) omogočajo nastanke novih alpinističnih smeri. Dosegljiva scena pa se vse bolj seli v Grintovce, kar morda že (na)kaže na posledice omejevanje motornega dostopa v Julijcih. Karavanke s klasično izhodiščno Zelenico ostajajo priljubljeno torišče nepresežkov. Potem ko bodo v bližnji prihodnosti še bolj stisnili promet na Vršiču, bo ugotavljanje sprememb lažje. Že zdaj pa je jasno, da ima nekoč gojitveni zavod za divjad, ki je s pomočjo avtoritet prerasel v ustanovo parka, kar precejšnje zasluge za spreminjanje tokov, …
Če še malo ostanemo pri gorskih tokovih. Dejan Jazbinšek na Snežaku pri opisu strmega smučanja z Ojstrice piše, da je glede na splošno pomanjkanje snega in tudi malo časa letos zanj šele dober začetek sezone. Iz tega izhaja tudi njegova letošnja, temu primerna kondicija (in naslov ture – križev pot) – nekaj jo je ostalo, ni se pa za hvalit. Ni pa tudi eden od onih, ki še celo poletje biciklirajo ali se tako ali drugače zares pripravljajo na zimo. Poletje je zanj pač bolj za uživanje in poležavanje na soncu ob vodi. Pozimi je treba pač dodobra migati, če hočeš biti kaj v naravi, drugače te pač zebe. Pa naj bo to lazenje po zasneženih vrhovih ali pač priprava drv za naslednjo sezono. Sploh ni važno. Vse šteje. Samo smučanje z vrha Ojstrice pa je ocenil s 4. Čisto vršni del, težak, z dvema zelo sitnima ozkima prehodoma-teh v oceno smučanja in varnosti pač ne sme všteti.
In če se po tem povzetku povrnemo k različnim tokovom. Pred približno pol stoletja (raje kak mesec in dan več) je Tine – sin od tistega Tineta, ki sta mu znana alpinista Pavle in Metod, kar na dom “U Konc” prišla po Tonetovem ukazu povsem neupravičeno vzet “ta rdečo knjižico – z rdečekrižnim znakom” je bil vrsten alpinist in izvrsten smučar. Ker takrat še ni bilo turnega okovja za vse preproste ljudi, je imel celo zimo v luknjah pod stenami spravljene smuči. “Ene smuče sem imel vsako leto pod Vežco, pancarje pa sem nosil s seboj,” je rad povedal med pavzo “u fabrk”. Ker je večinoma delal še vse sobote, se je potem ponoči ali pa v nedeljo zjutraj čez Šraj peske vzpel in se na smučeh spustil na Petkove zasnežene njive. Potem pa dilce na hrbet in na Planjavo, Babo, Ostrico, Dedca ter spet nazaj po meliščih pod steno, kjer je spet založil pripomočke in čez skoke krenil peš do doma. Tako v nedogled, dokler je bil zgoraj še sneg, ki pa ga je bilo v resnici res malo več. Nekaj zim je šlo tako, potem pa …
Dandanes pa se, misleč, da prihrani(mo) čas vsa smučarska in že tudi plezalska kolona s kranjske, vozi gor in dol, pa spet gor na Podvežaka, ne zavedajoč se, da tako porabi še več časa in seveda moči v tekoči in gorljivi obliki. Seveda pa bi se bilo voziti se s štajerske med neštevilni tovornjaki na kranjsko in potem peš spet malo izven koridorjev, … Smo torej dokončno v obdobju “komot-alpinizma”? Bodo ceste na gore rili tudi za alpiniste?
Pred otoplitvijo
Tik pred otoplitvijo sta Žiga Oražem in neimenovani Žiga v Tamarju preplezala Kristusovo zadnjo večerjo (WI6+ X 110 m). Ne ravno velikokrat narejen in preplezljiv slap ju je spustil čez! Prvi 50 metrski raztežaj, je Žiga zaključil levo pod svečo na klinih. Nato se je Žiga podal desno po tankem ledu pod svečo in okoli na njo s skrajno previdnostjo. Viseča gmota ledu je bila (še) odlično pritrjena na skalo, kar mu je dalo poguma za nadaljevanje. Raztežaj (25 m) je zaključil desno nad svečo. S plezanjem zadnjega raztežaja (35 m) sta po malo bolj sveč(k)astem ledu na začetku in lepem zaključku končala na macesnu. Z njega sta se z dvema spustoma spustila do nahrbtnikov …
Škotske razmere po (po)vrnitvi zime
Marko Volk je izkoristil ledne in snežne razmere, ki so se ustvarile v stenah nad zatrepom Robanovega kota. sam in nenavezan je splezal težave do AI5. Zadnja dva najtežja raztežaja pa se je samovaroval.
Razen deset metrov mešanega terena je smer v celotni ledna led v kombinaciji s trdim in prhlim snegom. Detajl smeri je prehod iz miksa v led ter zadnji ledni raztežaj, ki je strm, tanek led s slabimi možnostmi varovanja. V smeri so ostali trije ročno zavrtani svedri ter dva klina. Za smer, ki je v spodnjem delu kombinacija Tschadove smeri in Kristusovih let ter Intuicije, nato pa se odcepi desno in zaključi skozi spektakularno naravno okno (preduh) v Kocbekovem grebenu, je potreboval 9 ur, za celotno turo pa 17 ur. Sestopil je po zahtevni poti v Robanov kot.
Grintovčev steber sta navdušena nad razmerami plezala Miha Habjan in neimenovani Nejc.
Vzhodno smer (IV/III II, 350 m) v steni Male Rinke sta 7. februarja plezala Tomaž Pahor in Aleš Rovšnik. V trenutnem stanju ponuja konstantno plezarijo. Težaven vstop, potem pa samo še dva odseka s smotanim snegom, ostalo je zabetonirano – seveda primerno količini trenutnega snega po gorah. raztežaj v plati je zelo delikaten, brez možnosti konkretnega varovanja.
Vrnitev
Dolgi Hrbet, Teranova smer (III/3 80° 45°-60°, 350 m)
6. februarja sta jo med ostalimi plezala tudi Blaž in Janez Seliškar. Razmere blizu ideale. Stojišča in varovališča postavljena. Snega dovolj in drži zelo dobro. Ledu je ravno toliko, da sta lahko uporabila tri od štirih vijakov. Smer se postavi pokonci ravno toliko, da se lahko napleza, brez da bi bilo utrujajoče. Navrtano stojišče pred prečko je kar premium, …
Uroš Grilj in Martina Žumer v steni Debele peči …
Stoodstotni izkupiček začrtanega plana
Aljoša Škapin in Nejc Marčič sta med 30. januarjem in 8. februarjem uspela preplezati: Severni raz Mojstrovke, smer Jesih-Potočnik v Debeli peči, Raz Jalovca, Grapo med Šitami in Travnikom, smer Kemperle-Murovec v Dolge hrbtu in Led iz severa v Stenarju.
OD TOD IN TAM
Filip Princi in Tine Cuder v Jedi Master nad dolino Cogne …
Najtežji “multipitch” na svetu in sporočilnost početja
Odmev prihaja iz Dawn Walla nad dolino Yosemite v vse bolj kričeči se Severni Ameriki, kjer je smer doživela še en (drugi) prost vzpon tokrat belgijskega plezalca Seba Bertheja. Dva tedna preživeta v vertikali El Capa sta se končala v petek, 31. januarja zjutraj. S Soline Kentzel sta uspela izplezati in dokončati ravno v času pred dežjem (cel teden dežja, ki bi namočil zadnje raztezaje in jih verjetno naredil nepreplezljive kar nekaj časa). Seb je večkrat in iz različnih razlogov avanturo skoraj končal, zadnje ure pa so bile tako boleče, da je prepričan, da se je prvič soočil s svojimi fizičnimi in psihičnimi mejami. Bilo je tako blizu, da bi šlo lahko v obe smeri … Predstavljajte si 32 raztežajev z dvema 9a na najzahtevnejšem granitu in “lažji”: 7b, 7c+, 8a+, 7b, 7c, 8a+, 8b+, 8b, 8a+, 8c, 8a, 9a, 9a, 8b+, 8c+, 8b+, 8a+, 8a, 8b, 8b, 6a, 6b+, 6 b+, 7a, 6c+, 7b+, 7b, 7b, 7c+, 7b.
Seb Barthe ima tudi razvit čut za socialna in družbena dogajanja. Pri nas boste takšno primerjavo našli morda (še) v intervjujih s pokojnim Janezom Jegličem. Drugače pa aktivni alpinisti (praviloma v javnosti) ne nastavljajo besed in lic. Seb pa meni, da je to, kar se trenutno dogaja v Belgiji, Franciji, Evropi, na splošno in v Združenih državah zelo zaskrbljujoče. Vsi se bomo soočili s posledicami tudi znotraj privilegiranega mehurčka plezanja. Pri fašizmu ne gre le za sovražno retoriko – kaže se v policijskem nasilju, sistemskem rasizmu in diskriminaciji ter napadih na pravice žensk in manjšin. Biti antifašist pomeni zavračati vse oblike zatiranja. Pogovarjajmo se, organizirajmo, protestirajmo, upirajmo se…
Sebove in naše misli ter solidarnost gredo vsem tistim, ki trpijo in bodo najbolj trpeli zaradi tega vzpona fašizma.
Še Patagonija
V tej poletni sezoni je bil masiv Torres del Paine kljub težkim vremenskim razmeram ugoden za plezalne projekte. Številne naveze so pustile svoj pečat v obliki novih smeri, kot sta Alborada na La Máscara, Seba Pellettija in Hernána Rodrígueza ali Erresistenziara kondenatuak na Severnem stolpu Ibona Mendia in Tasia Martína. Še ena od teh novih linij se je pojavila v mesecu januarju na severni steni Escuda. Tam sta bila Vicente Urzua in Felipe Marín, ki sta podpisala Millacahuin.
Preventiva
Vas zanima, kakšna zdravila sedaj preventivno jemljejo planinci in alpinisti na visokih gorah, koliko je tega? Ker bo le redko kdo povedal, zdravniki (pa tega) ne smejo povedati, (zaradi zaupnosti podatkov) lahko le slučajno naletimo na kakšen podatek. Še vedno nas zanima, kaj vse “deksa” so vlačili na odprave v preteklosti? Zato smo odprli nekatere medicinske knjižnice in …
A
AO Kamnik vabi v alpinistično šolo 2025/2026! Uvodni sestanek 27. marca 2025 ob 19:00.
Kje? AO Kamnik (Šutna 42) Vodja šole: Nejc Štebe (051 623 636) Info: aokamnik.sola@gmail.com
Pol stoletja alpinističnih sledi – Iztok Tomazin
Iz zaprašenih arhivov
Kar nekaj ljudi se je oglasilo s potrditvijo nakazane ugotovitve, da se našemu alpinizmu ne piše dobro, če bo še naprej izgubljal pregled nad aktivnostjo. Ni dovolj, da ugotovimo, kako aktiven je nekdo, šele iz njegovih prilog za kategorizacijo. Analize teh podatkov pa obleže v predalih ali pa jih nihče sploh ne opravi. Naj bodo vzroki taki ali drugačni — med alpiniste v javnost ne pridejo.
Ne(odgovorni), ne se ustrašit, da se zapis nanaša na sedanjost to je že zdavnaj minulo. Kot tudi tole: Eden izmed alpinistov je o anketi ’91 pisal: »Mediji so orožje, ki bi ga na PZS morali znati uporabljati.« Namen takih anket je seveda tudi medijsko predstavljanje alpinizma, rezultati tega pa so — pozitivni, tako kot negativni — glavnica na poti v prihodnost. … izvesti pa bi jo morali že sredi decembra (in seveda) tudi zaradi primerjave z drugimi športi.« … Toda kdo pa je sploh »PZS,« ali še bolje komisija za alpinizem? (KOTG namenoma ne navajam, ker mislim, da bi ne glede na položaj morala imeti drugačne naloge.) In kdo v teh organih je (strokovno in delovno) sploh usposobljen za opravljanje teh in podobnih nalog? Zaradi takšnih zapisov je Franci pogosto naletel na bumerang … zaposlenih za organizacijo in plačanih za oglaševanje pa je sedaj najbrž (še) preveč, (ne) glede na (vrhunske?) rezultate – storilnost je pač strmoglavila (kar je pač javna skrivnost in prepovedana tema).
Zatič v poči
Pri založbi Buča je izšla nova knjiga Kot kenguru v materini vreči, opremljena s podpisom Marjan Žiberna. Popotnica knjigi je sicer precej vpadljivo všečno pospremljena z mnenjem Mateje Pate: “Duhoviti popisi izletov v svet tako imenovanih adrenalinskih in »outdoor« športov, ki jih človek prebere z nasmeškom na obrazu.” A kaj, ko nas zmoti že pregled kazala, ko opazimo pogovornico in nam to (morda prehitro) všečnost odvrne pogovorni izraz za zatič, …
Vzdrževanje in pregledovanje plezalne opreme
BO
