Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Med prispevki na spletišču Družina je Petra Ramšak napisala: Gorski reševalec Miha Žumer o nesreči v gorah: »Jaz sem rešil Marijo, Marija je pa mene«. Več kot 20 centimetrov ročaja cepina se mu je zarilo v telo. Prebil mu je pljuča, jetra in dvanajstnik. Izpulil ga je z obema rokama. Nato je čakal na helikopter. Ta je prišel, a zaradi močnega vetra ni mogel pristati ali spustiti reševalce. Ure so minevale, bolečine postajale vse hujše, reševalci pa so do njega lahko prišli le peš. Vse od trenutka nesreče je bilo jasno, da gre za življenje. »Jaz bom umrl,« je večkrat rekel soplezalcu Miha Žumer. Danes njegov cepin visi v kapeli Marije Snežne na Kredarici. Prav nanj je pri maši ob prazniku Marije Snežne, 5. avgusta, opozoril duhovni oskrbnik kapele in »triglavski kaplan« Matjaž Celarc. »Tisti cepin je živa priča, da Marija izprosi čudeže,« je dejal in pred zbranimi planinci in romarji povabil Žumra, naj pove svojo zgodbo.
V drugem prispevku Ramšakova piše: Na praznik Marije Snežne se je pri najvišje ležeči slovenski kapeli na Kredarici zbralo skoraj sto romarjev in planincev. Med njimi je bil tudi duhovnik Matjaž Celarc, ki je letos prevzel poslanstvo »triglavskega kaplana« oz. duhovnega oskrbnika kapele. V gorah ne vidi le prostora za telesni napor, ampak predvsem kraj srečanja z Bogom, s seboj in z ljudmi.
V Slovenskih novicah je A.G. raziskal vprašanje, kako visoka je lahko globa za parkiranje zunaj urejenega parkirišča in predvsem na kateri pravni podlagi. Vprašanje se je pojavilo po dogodku v okolici Konca v Kamniški Bistrici, kjer je eno od izhodišč za obisk Grintovca. »Glede vaših vprašanj pojasnjujemo, da so policisti Policijske postaje Kamnik 15. avgusta 2026 na območju Kamniške Bistrice izvajali poostren nadzor, tudi zaradi povečanega števila prijav in zaznanega parkiranja vozil v naravnem okolju. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da je bilo več osebnih vozil parkiranih na gozdni vlaki, ki predstavlja naravno okolje v smislu Zakona o ohranjanju narave (ZON). Ugotovljeno je bilo, da navedena gozdna vlaka ni površina, namenjena parkiranju vozil, prav tako niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bilo parkiranje na tem mestu dovoljeno.«
V Reporterju (Dnevniku in verjetno še kje) je prispevek z naslovom … Bivši župan: »Brezplačni« avtobus na Vršič pokuril pol milijona evrov. Reševanje zgrešenega eksperimenta bo terjalo še veliko denarja in energije, odgovarjal pa ne bo nihče, je do novega prometnega režima na Vršiču kritičen nekdanji župan Siniša Germovšek …
STA je poročal, da so letala air tractor v gašenju požara na nedostopnem terenu nad Srednjim Vrhom pri Gozd Martuljku med 7. in 17. avgustom opravila 194 odmetov vode in požarišče v šestih dneh.
Prav tako so napisali, da so planinske koče po Sloveniji tudi letos zelo dobro obiskane. Sezono, predvsem v visokogorskih kočah, zaznamuje hudo pomanjkanje vode. Ponekod je stanje kritično, oskrbniki obiskovalce prosijo za razumevanje. V kočah po novem velja spremenjen hišni red, po katerem tam ni zaželeno uživati zgolj lastne hrane. Vse večja težava so smeti.
V Dnevniku so plačali žeton pri STA in povzeli, da je obnova oziroma gradnja novega podnebnega observatorija na Kredarici, ki se je začela lani spomladi, v polnem teku. Zaradi nepredvidenih gradbenih del se je nekoliko podražila, na agenciji za okolje tudi ocenjujejo, da verjetno še ne bo zaključena do konca letošnjega leta. Prenova bo prinesla nadgradnjo spremljanja podatkov in boljše delovne pogoje.
V Nedeljskem DAF sporoča, da je konec poletnega smučanja v Evropi: obratovanje ustavili še na zadnjem ledeniku. Visoke nočne temperature in poletna neurja so na nadmorski višini 3450 metrov onemogočili varno pripravo prog na Stelviu. Žičnice ostajajo odprte le za pohodnike.
Suša ogroža gorske koče, v visokogorju zmanjkuje vode, stranišča ne delujejo. Gasilci oskrbujejo Kokrško sedlo, na Zelenici je prišlo do spora pastirja s planinskim domom. Tina Horvat v Delu …
Beti Burger: Jalovec je gora plezalcev, ne pa gora romarjev. Jalovec ni najvišji, je pa za mnoge najlepša slovenska gora – ostra, zahtevna in samosvoja. Gora plezalcev, ki še vedno vzbuja strahospoštovanje.
Na MMC RTV A. P. J. in Romana Erjavec navajata: Po uvedbi globe 500 evrov na posameznika kampiranja na črno za skoraj polovico manj kot lani. Redarji v enem primeru napisali za 3000 evrov kazni. Enajst občin na območju Julijskih Alp je z enotnimi kaznimi uspešno stopilo na prste tistim, ki so skušali privarčevati z nedovoljenim prenočevanjem v naravi. Visoka zagrožena kazen 500 evrov na posameznika je številke zmanjšala za skoraj polovico.
Na SiOLu je sponzoriran prispevek Življenje oskrbnic Katarine in Anje od blizu. Iz Vietnama v Kovinarsko kočo v Krmi: zgodba novih oskrbnic …
Življenja brez pogleda na te hribe si ne predstavljam,« je povedal Drejc Karničar – Mateju Podgoršku za SiOL … »Oče je bil skoraj 40 let oskrbnik Češke koče. Do leta 1996. Ko ni več zmogel, sva bila nato od leta 1997 do 2001 midva z ženo. Maja sva se poročila, junija sva začela oskrbovanje. Sem pa že celo mladost preživel gor. Mene so prvič nesli gor v škatli, ko sem bil star dva meseca in sem do sedmega meseca preživel gor. Naše življenje je bilo res zelo povezano s Češko kočo. Očetu sem gor pomagal že kot najstnik. Potem smo gor tudi trenirali, smučali. Včasih smo lahko pod Skuto smučali še poleti. Ko smo plezali, pa smo bili več ali manj kuhani in pečeni v stenah nad Češko kočo.«
Iz Planinske zveze Slovenije so Mateju tudi sporočili, da je tehnična skupina markacistov PZS sestavljena iz članov planinskih društev Kamniško-bistriškega območja sredi avgusta izvedla zahtevna obnovitvena dela na z Dolške škrbine na Grintovec. Pot je tako po večletni zapori obnovljena in ponovno odprta. Vodja delovne akcije Franci Skok je poudaril, da je dvodnevna obnova poti popolnoma uspela. Prvi dan so na območju podora namestili 30 metrov jeklenice, štiri dvojne stopne kline in en oprijemalni klin in tako omogočili varen prehod poti. Dodatno so opremili tudi težje prehoden odsek poti v bližini križišča planinskih poti med Grintovcem, Kočno in Mlinarskim sedlom. Na praznični 15. avgust so s krampi nadelali in uredili prehode na melišču in čez skalne skoke pod meliščem. V obeh dneh so v celoti obnovili tudi markacije med Dolško škrbino in Grintovcem.
Na N1 je daljši prispevek Urške Mlinarič z naslovom: Kaj se v resnici skriva za poročili o reševanju v slovenskih gorah. Poletje je čas, ko se odpravimo na morje. A to je tudi tisti del leta, ko ljudje množično obiskujejo gorski svet. V slovenskih planinah in visokogorju je iz leta v leto več obiskovalcev, tako domačih kot tujih. In ker nesreča, kot pravi rek, nikoli ne počiva, je tudi vse več tistih, ki se iz zadanih si podvigov iz različnih razlogov ne zmorejo vrniti sami. Takrat na pomoč prihitijo gorski reševalci. Kdo so ljudje, ki se prostovoljno izpostavljajo tveganjem, da bi rešili sočloveka v stiski? Kako so organizirani, kako opremljeni, kakšna znanja imajo? Kako so še pred desetletjem in pol v nekaterih gorsko reševalnih društvih glasovali, ali sprejeti v svoje vrste tudi ženske? Bi morali tudi pri nas zaračunavati reševanje, še zlasti v primerih, ko je treba v akcijo zaradi lahkomiselnosti pohodnikov? Zakaj v skoraj polovici intervencij ni poškodovanih, kaj so najpogostejši vzroki, da pride do poškodb, in ali ste vedeli, da gorski reševalci ne rešujejo zgolj iz gora?
V Primorskem dnevniku je prispevek: Pred sto leti se je rodila novinarka dnevnika KPI L’Unità, ki je v številnih reportažah napovedala tragedijo Vajonta, a žal je nihče ni poslušal. Pred sto leti se je rodila novinarka gibanja Unità Tina Merlin. Bila je prva, ki je javno obsodila nevarnost porušitve jezu Vajont, a njene besede in pričevanja žal niso bili slišane …
Jelena Justin je z Gorenjskim Glasom krenila na Monte Pisimoni (1880 m) – Ko se peljemo proti Tolmeču (Tolmezzo), je Monte Pisimoni vrh na desni strani, pred krajem Mužac (Moggio Udinese). Ko ga gledamo s ceste, je videti neprehoden in strm. A čez njegova pobočja se vije izjemno lepo speljana pot, ki je izrazito strma …
Tabor mladih planincev v Podvolovljeku v Zgornji Savinjski dolini
Pozdrav Triglavu 2026
V sredo, 19. avgusta, je v Ribčevem Lazu potekala prireditev Pozdrav Triglavu, posvečena našemu najvišjemu vrhu, simbolu Bohinja in pomembnemu delu slovenske planinske tradicije.
Večer se je začel s skladbo Oj, Triglav, moj dom v izvedbi Triglavskih rož’c. Zbrane je pozdravil župan Občine Bohinj Jože Sodja, ki je poudaril posebno povezanost Bohinjcev z gorami ter pomen Triglava za našo identiteto, tradicijo in življenje.
V nadaljevanju so zbrane nagovorili Martin Šolar, predsednik Planinske zveze Slovenije, Jakob Zupanc, predsednik Planinskega društva Srednja vas v Bohinju, in Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj.
Večer so s svojimi nastopi popestrili Triglavske rož’ce, Združeni pevski zbor Bohinja in Lovski rogisti.
Poseben del prireditve je bil namenjen Bohinjski planinski poti, ob katerem je Planinsko društvo Bohinjska Bistrica podelilo priznanja za prispevek k njenemu razvoju in ohranjanju.
Za zaključek je Rok Frelih na trobenti zaigral Oj, Triglav, moj dom, sledil pa je nastop Ansambla Alpskih 7 in druženje ob pogostitvi, ki so jo pripravile članice Društva kmečkih žena in deklet.
Pozdrav Triglavu je bil večer ponosa, tradicije in ljubezni do gora – vrednot, ki jih Bohinjci že generacije prenašajo naprej.
Obnovljena varovala na poti Zapotok Bavški Grintovec
Po s sedla Kanja ostaja uradno zaprta …
