Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Tolminski gorski reševalci so prvi začeli »turistično obdobje« tudi na tem področju. En dan življenja z gorskimi reševalci iz Tolmina je opravil Gorazd Suhadolnik in jih popisal v Financah. Kako živijo in delajo prostovoljci ene najbolj obremenjenih gorskih reševalnih postaj GRS Tolmin, ki ob klicu na pomoč brez pomisleka odidejo pomagat neznancu v nesreči.
V Dnevniku je Tina Jereb poskušala ugotoviti kaj (se) dogaja na najvišjem prelazu v državi? Promet usmerjajo policisti, reditelji in ovce. Na vrhu prelaza Vršič potekajo gradbena dela v povezavi z rekonstrukcijo ceste in gradnjo parkirnih mest, zaradi uvajanja novega prometnega režima in delne zapore ceste pa tam ob koncih tedna in lepem vremenu prihaja do velikih nevšečnosti obiskovalcev. Česa takšnega še nismo doživeli. Tolikšne gneče avtomobilov, avtodomov, kombijev in avtobusov, med katerimi so vijugali predrzni motoristi in upehani kolesarji, tukaj še ni bilo. Resnično naporno se je bilo prebiti na vrh prelaza. Vožnja je bila vse prej kot varna tudi zaradi nespametnih voznikov, ki so svoje avtomobile parkirali tik ob cestišču,« nam je zaupala prebivalka Sostrega, ki se je minulo nedeljo dopoldne prek Vršiča z družino po polžje prebijala na enotedenski oddih v Lepeno v občini Bovec.
V Primorskem dnevniku Albert Voncina popisuje nesrečo. Do njega sta se prva spustila prijatelja. V torkovi nesreči v gorah na Trnovski planoti se je smrtno ponesrečil 73-letni Oscar Franco, izkušen planinec goriške sekcije CAI. Usoden mu je bil zdrs, medtem ko je v skupini šestih pohodnikov – vsi so bili člani CAI, šlo pa je za »zasebni« pohod in ne za izlet v okviru društvenih dejavnosti – hodil proti Stanovemu robu, 1191 metrov visokemu vrhu, ki se nahaja na grebenu prepadnih Govc nad Lokvami. Franco je izhajal iz Romansa, svoj dom pa si je z ženo Lauro Gruden uredil v štandreški obrtni coni tik pred začetkom sovodenjske občine, v kateri je pred mnogimi leti tudi igral nogomet pri društvu AŠD Sovodnje. Pohodniki oziroma prijatelji, ki so bili v torek z njim, med katerimi je bila tudi pokojnikova soproga, zdrsa niso videli, saj je bil Franco po neuradnih podatkih nekaj metrov pred njimi. Bil je namreč prvi, dva pohodnika naj bi v trenutku, ko se je zgodila nesreča, mirovala, ker sta čakala na trojico, ki je nekoliko zaostajala. Slišali pa so padec, do katerega naj bi prišlo na ovinku na izpostavljenem pobočju, oziroma kotaljenje, niso pa slišali vpitja ali kričanja. Moški je po poročanju Primorskih novic padel čez strmo steno približno 30 metrov nižje in se nato več kot 100 metrov kotalil po strmem gozdnem pobočju, kjer ga je ustavilo drevo. Francovi prijatelji, med katerimi sta se dva začela spuščati do ponesrečenca, so poklicali na interventno številko za klice v sili 112, ki je nemudoma obvestila gorske reševalce. Ti so obvestilo o nesreči prejeli okoli 9.40. »Ker smo dobili obvestilo, da je šlo za padec v prepad, smo avtomatsko aktivirali helikopter,« je za Primorski dnevnik povedal vodja intervencije iz vrst Gorske reševalne službe (GRS) Ajdovščina Robert Kovač. Sam se je nato s še 15 gorskimi reševalci, ki so jim pomagali še pripadniki novogoriške enote za hitre intervencije, odpravil do 73-letnika. Oscarja Franca so reševalci poskušali oživljati, vendar se je kmalu izkazalo, da je utrpel usodne poškodbe. Truplo so s težko dostopnega terena s helikopterjem letalske policijske enote prepeljali na ajdovski heliport, kjer so ga predali pristojnim službam.
Za Družino P.R. podpisuje, da je komaj 18-letni Francoz Maël Le Lagadec je v Pirenejih izvedel izjemen podvig. Potem ko je bil križ, ki je desetletja stal na vrhu Aneta, porušen, se je odločil izdelati novega in ga lastnoročno odnesti na najvišji vrh gorovja. Celoten podvig je na omrežju Facebooku opisal kot »izjemno človeško in športno pustolovščino«.
Na SiOLu Matej Podgoršek meni, da imajo v Lučah, med Ojstrico in Raduho, domačinom gorništvo v DNK. Luče so s svojimi hribi, ki se nad naseljem dvigajo v treh smereh, leta 2019 postale druga slovenska gorniška vas. »Ponujamo neokrnjeno naravo, gorniške poti in kmečki turizem. Tu v Zgornji Savinjski dolini so prijazni ljudje, življenje pa je bolj umirjeno,« pove Mojca Kramar Kokalj, ki z možem že enajsto leto skrbi za planinsko kočo na Loki. Ciril Rosc, ki je bil župan Luč v času sprejema v mrežo gorniških vasi, in Aneta Šiljar, ki je na občini Luče odgovorna za turizem, pravita, da so bili pogoji za sprejem med gorniške vasi kot napisani za njihov kraj. Lahko bi rekli, da imajo Luče gorništvo v svojem DNK.
V nasvetu za izlet v hribe (140.) pa Podgoršek ponuja pravo strmino in najlepši razgled na Storžič, to je Mali Grintovec …
Na 24ur N.V. opisuje, da je popustil klin, štirje alpinisti so padli, 36-letnica umrla. Štirje alpinisti so se v Romuniji spuščali po vrvi po strmem pobočju, ko se je iz stene izpulil klin, na katerega so bili vsi pripeti. Vsi štirje so padli, ena udeleženka je umrla, trije so bili huje poškodovani. A nihče ne zna pojasniti, zakaj so bili sploh vsi privezani na eno sidrišče. Romunski alpinistični klub je organiziral tečaj, ki je bil namenjen že izkušenim članom kluba, cilj pa je bil, da udeleženci po zaključku osvojijo osnovne tehnike varovanja pri gibanju v zahtevnem gorskem terenu, piše stirileprotv.ro. Štirje udeleženci pa so ignorirali navodila, na neki točki so se namreč pripeli na en sam klin – kovinsko varovalo, ki se s kladivom zabije v razpoko v skali in služi kot sidrišče. A teža vseh štirih je bila očitno preveč za en sam klin, ki je popustil. Za zdaj še ni znano, ali so klin namestili sami ali pa je bil nameščen že od prej. Trije moški so bili poškodovani, umrla pa je 36-letna ženska, zobozdravnica, zaposlena v kliniki v Bukarešti. Policija je uvedla kazenski postopek zaradi povzročitve telesnih poškodb in povzročitve smrti iz malomarnosti. Gorski reševalci iz Zarnestija so pojasnili, da pravilno varovanje vedno temelji na najmanj dveh klinih, zabitih v skalo. Nihče ne razume, zakaj tega pravila med odpravo v gorovju Bucegi niso upoštevali. Vodja tečaja je v alpinističnih krogih dobro poznan, Romunski alpinistični klub pa ga je v sporočilu za javnost opisal kot izkušenega gorskega vodnika. Tudi sam je bil v nesreči poškodovan, ko bo okreval, pa bo moral svoje ravnanje pojasniti tožilcem. Zaslišali bodo tudi preostala dva udeleženca tečaja, ki sta nesrečo preživela.Nuša Dekleva pa piše o Hrvatu, ki je bos osvojil Triglav: ‘Bilo je boleče, težko. A zato sem prišel’. Hrvaški planinec Igor Šehić se je brez obutve podal na naš najvišji vrh, da bi opozoril na vsakodnevne izzive otrok in mladih s cerebralno paralizo ter razvojnimi motnjami. Z vsakim bolečim korakom namreč želi dokazati, da lahko tudi najtežja pot nekomu spremeni življenje. Mu je uspelo osvojiti vrh? In kako zahteven je pravzaprav takšen podvig? …
V Slovenskih novicah Tina Horvat naslavlja članke:
Gorski reševalec Jure našel alpinistično legendo in zajokal. Staneta Belaka – Šraufa in soplezalko Jasno Bratanič je pred 30 leti pokopal plaz. Jureta Jeršina iz Rateč je najdba za vedno zaznamovala.
Na pogorišču kmetije Bukovnik že raste nova domačija: dobri ljudje vračajo upanje pod Raduho. Ošepovi hvaležni za vso pomoč, jutri tudi dobrodelni koncert.
Slovenske gore terjajo vse več življenj: mnogim zdrsne med fotografiranjem. Leto 2025 je bilo po številu nesreč eno najhujših in najzahtevnejših v zadnjih letih. Gorski reševalci so opravili kar 660 intervencij, še posebej pretresljiv pa je podatek o 50 smrtnih žrtvah v gorah (?). »Leto 2025 je bilo z vidika varnosti v slovenskih gorah zelo skrb vzbujajoče. Izstopa podatek o rekordnem številu smrtnih žrtev. Skoraj polovica rešenih je nepoškodovanih, pri čemer bi večino teh intervencij lahko preprečili s skrbnim načrtovanjem ture. Glede odgovornosti vseh teh bo treba s strani države v kratkem narediti naslednji korak,« opozarja predsednik GRZS Gregor Dolinar.
Za Gorenjski Glas je Jelena Justin odšla v kraljestvo Gorskega zdravnika. Scheffauer (2111 m) – Pogorje Wilder Kaiser, kjer domuje »dohtar, k use puzdrav«. Razgleden vrh, s katerega se odpre pogled na najvišji vrh pogorja ter na jezero Hintersteiner See, ki ima najlepše naravno kopališče na Tirolskem.
Hrvatski planinar – poletna dvojna številka (julij–avgust 2026)
Poletna izdaja revije Hrvatski planinar prinaša šest raznolikih, vsebinsko močnih prispevkov, ki odpirajo tako sodobne kot zgodovinske teme hrvaškega gorništva.
Vsebina številke
Skupščina HPS
Na začetku številke je objavljen skrajšani zapisnik Skupščine HPS, ki je potekala 20. junija v Zagrebu. Zapis je pripravila Ana Jovičić, glavna zapisničarka.
Alpamayo – Franko Maravić
Franko Maravić iz Trogirja opisuje svoj vzpon na Alpamayo (5947 m) v perujski regiji Ancash – eno najlepših in najbolj fotogeničnih gora na svetu. Njena podoba krasi tudi naslovnico izdaje.
Prokletije – Vitomir Murganić
Vitomir Murganić iz Karlovca predstavlja svoj prehod Prokletij, tokrat po manj običajni poti: iz Kosova, preko Črne gore, s končnim izstopom v Albaniji.
Začetki plezanja – Sanja Jurlin
Sanja Jurlin iz Samobora piše o tem, kako je iz »klasičnega planinarjenja« prešla v plezanje – in kako se je iz radovednosti razvila njena plezalska pot.
Cetinske pastirske poti – Neven Kursar
Neven Kursar iz Šibenika opisuje skoraj pozabljene poti cetinskih pastirjev pod Dinaro – zgodovinsko bogate, naravno izjemne in redko obiskane.
Zgodovinski prispevek – Krunoslav Milas
Krunoslav Milas iz Zagreba obuja dogodek iz 1934, ko je v noči 5.–6. februarja v požaru do temeljev zgorel Tomislavov dom na Sljemenu. Dogodek je zasenčil praznovanje 60-letnice hrvaškega planinarstva.
In memoriam
Goran Kos (1950–2026)
Član PD Glas Istre, markacist, voditelj, dolgoletni prostovoljec in pomembna osebnost istrskega gorništva. V dveh desetletjih je sodeloval v več kot 80 markacijskih akcijah, vodil društvo, deloval v Istarskem planinarskem savezu ter prejel več priznanj, med njimi srebrni znak HPS (2025).
Saša Ćurčija (1984–2026)
Planinec, vodnik A‑standarda, markacist, predavatelj in vodja izletov v HPD Martinščak. V kratki, a izjemno aktivni karieri je prehodil vse hrvaške gore, vodil številne ture in pustil močan pečat v karlovškem gorništvu.
V rubriki VIJESTI
Mobilna aplikacija »Sigurne staze« – nova aplikacija HGSS in HPS za varno gibanje v gorah.
Dani hrvatskih planinara 2026 – tridnevno srečanje na Ravnem Vrdovu (Dinara), z vzponi na Veliko Duvjakušo, Mali Maglaj in Debelo brdo.
53. srečanje slovenskih planinskih društev izven domovine – Golubinjak, Gorski kotar.
5. igre mladih planinara – Šumi 2026 – 120 mladih udeležencev, izletišče Šumi pod Ivanščico.
Planinske poti
Začasno se zapira planinski vhod Vilje ter del poti Vilje–Risnjak (108) v NP Risnjak zaradi obsežne rekonstrukcije Schlosserovega doma.
Kolendar akcij
V koledarju so zbrane aktivnosti planinskih društev za julij, avgust in september 2026, skupaj z novo planinsko premetanko.
