Saj ni res, pa je: 36 ljudi, trije otroški vozički in 2.325 metrov nad morjem

Včasih se (nam prav zmotno) zdi, da je alpski prostor vsega vajen. Da je videl že vse: od gneče na feratah, do ljudi v natikačih na ledenikih, do dronov, ki se zapletejo v vrv plezalcev. A potem pride dan, ko se zgodi nekaj, kar preseže tudi najbolj domiselne scenarije.
Nad Söldnom se je namreč zgodilo tole: tri (večje) družine, skupaj 36 ljudi, med njimi več malčkov v otroških vozičkih, so se odpravile na »kratko popoldansko turo« na 2.325 metrov nad morjem. Ja, prav ste prebrali — otroški vozički na višini, kjer se marsikateri planinec že sprašuje, ali je pot sploh primerna za odrasle noge.
Začelo se je nedolžno. Odpravili so se od zgornje postaje Wildspitzbahna, v smeri, ki se je zdela dovolj prijazna. A kot se rado zgodi, ko se zdi, da je gora »samo malo hribčka«, je skupina večkrat zašla v (za njih) neprehoden teren. Nekajkrat so zapustili markirano pot, nekajkrat so se znašli tam, kjer bi se še gams premislil. Otroški vozički pa so seveda sledili.
Ko je postalo pretežko, sta dve osebi »oddali« klic na pomoč. In ker je bil teren izpostavljen, je sledila velika reševalna akcija: dva helikopterja, Bergrettung Sölden, vrvne reševalne ekipe. Skupaj 14 ljudi so morali dvigniti z vitlom, preostalih 22 pa so reševalci pospremili peš v dolino. Na srečo nihče ni bil poškodovan — razen zdrave pameti, ki je očitno ostala nekje na začetku poti (ali pa je sploh morda več ni?).
Policija je kasneje sporočila, da so bili udeleženci različnih narodnosti: Avstrijci, Nemci, Belgijci, Američani. Gora je bila torej mednarodno presenečena.
Dogodek je končal srečno, a ostaja vprašanje, ki se ponavlja že leta: kje se konča ideja »družinskega izleta« in kje se začne zdrava presoja? Otroški voziček je čudovita stvar — na sprehajališču, v parku, na makadamu. Na 2.300 metrih, v strmem alpskem terenu, pa postane simbol nečesa drugega: prepričanja, da je gora kulisa, ne pa resničnost.
Saj ni res, pa je. In prav zato se v svetu med hribi in gorami včasih počutimo, kot da »delamo« v rubriki človeške domišljije v svetu Walta Disneya, ne pa v gorskem svetu.







