Po podatkih italijanske agencije Arpav in Univerze v Padovi je poletje 2026 postavilo nov negativni rekord: bilo je najtoplejše v zgodovini meritev na višjih legah Dolomitov (od 1991 naprej). Povprečne temperature so bile avgusta več kot 3 °C nad dolgoletnim povprečjem, na postaji Punta Rocca (3250 m) pa so bile le tri dni z minimalno temperaturo pod ničlo, najnižja –0,6 °C. Noben dan ni imel negativne povprečne temperature.
Gorski ledenik na Marmoladi, ki je pred leti povzročil pravo tragedijo, ima zdaj le 83 hektarjev ledu, kar je 9 hektarjev manj kot lani in 17 manj kot leta 2023.
Ledeniška čelna stena se je na merilnih mestih v povprečju umikala za 23 metrov, skoraj trikrat več kot prejšnje leto. Na zahodni strani je zabeležen umik 120 metrov v dveh letih, rob ledenika je že nad 2900 m.
Če se bodo podobna poletja ponavljala, bo Marmolada izginila v desetih letih.
Vzrok je izjemno topla sezona tudi na najvišjih legah, kar potrjuje Gianni Marigo (Arpav): »Poletje 2026 se je izkazalo za najtoplejše v zgodovini Dolomitov, preseglo je celo leto 2003.«
Zaradi vztrajnega vročinskega vala in pomanjkanja snega se je ledenik popolnoma razgalil, ostala je le sneg, zaščiten z geotekstilnimi platni. Permafrost na postaji Piz Boè je povsem izginil – zemlja ni več zmrznjena na nobeni globini. Razpoke nad območjem, kjer se je leta 2022 zgodil tragični zdrs ledne mase, so zdaj polne taline, kar po besedah Aldina Bondesana (Fondazione Glaciologica Italiana) ponavlja pogoje, ki so povzročili takratni zlom.
Poletje 2026 prinaša rekordne izgube debeline ledu tudi drugod po Alpah – trojne glede na povprečje zadnjega desetletja. Zimske zaloge snega so se stopile že konec julija, več tednov prej kot običajno.
V kampanji na Marmoladi je sodelovalo okoli 30 prostovoljcev (16–75 let) iz štirih italijanskih regij. Projekt nadaljuje tradicijo državljanskega opazovanja ledenikov, ki se je začela leta 1911.
Kritika »trapa dello sci«
Medtem ko ledenik izginja, se ob njegovih pobočjih gradijo nove smučarske proge, cevi in infrastruktura za umetni sneg. Profesor Alberto Lanzavecchia (Univerza v Padovi) opozarja: »Investitorji, javni in zasebni, ne želijo izstopiti iz ‘smučarske zanke’. Ta strateška kratkovidnost spreminja gorsko pokrajino v ‘oltar’ za elitno zabavo, medtem ko se vse okoli ledenika žrtvuje našemu nenasitnemu ekstraktivnemu modelu razvoja.«
