10. avgust 1896 – 10. avgust 2026
Triglavska koča na Kredarici, najvišja slovenska planinska postojanka (2.512 m), letos praznuje 130 let. Odprli so jo 10. avgusta 1896, po načrtih in pod vodstvom Jakoba Aljaža (na sliki stoji točno pod dimnikom), ki je takrat že postavil Aljažev stolp in Staničevo zavetišče. Otvoritev je bila za tisti čas izjemen dogodek – simbol narodnega ponosa, kulturnega prebujenja in vztrajnosti slovenskega planinstva.
Aljaž se je dneva spominjal takole: »Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali… Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar… Bili smo vsi navdušeni. Skupaj nas je bilo veliko čez sto.«
Slovesnost je potekala v času, ko je bilo slovensko planinstvo še mlado, a izjemno ambiciozno. Koča je bila takrat monumentalen dosežek: dokaz, da Slovenci znamo graditi, organizirati in skrbeti za svoje gore. Na otvoritev so prišli predstavniki čeških turistov, primorskih planincev, Kamniške in Radovljiške podružnice – dogodek je imel izrazit slovansko‑narodni značaj.
Kočo je blagoslovil Aljaž, pevci pod vodstvom Matije Hubada pa so zapeli Lepo našo domovino in Aljaževo pesem Triglav. Govorci so poudarjali, da je koča »spomenik slovenskega napredka« in »zavetje utrujenemu popotniku«, obenem pa simbol narodne samozavesti.
Danes, 130 let pozneje, Triglavska koča (dom) ostaja srce slovenskega visokogorja: izhodišče za vzpon na Triglav, zatočišče v nevihtah, prostor srečevanj generacij planincev. Kredarica je več kot koča — je zgodovinski kraj, kjer se srečata tradicija in sodobno gorništvo, kjer se še vedno čuti duh Aljaževega dela in prvih slovenskih planincev.
Ob obletnici se spominjamo njihovega poguma, vztrajnosti in vizije. Triglavska koča ostaja tam, kjer je bila postavljena: visoko, na robu neba. Lahko napišemo kot simbol slovenskih gora in ljudi, ki jih ljubijo, ali pa kot odraz tega turističnega časa …
