Tedenski pregled časo-pisja, …
Pri STA menijo, da bi morali poleg pospešitve stanovanjske gradnje v državne vire vključiti več kot 100 planinskih koč po državi, ki potrebujejo adaptacijo, kar pa pomeni težave za marsikatero od planinskih društev, ki skrbijo zanje. Tega se zavedajo tudi na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Na Planinski zvezi Slovenije si želijo sistemske rešitve v obliki zakona, o čemer se pogovarjajo z ministrstvom. Verjetno pa bodo v to “štipendiranje obnove” vključili tudi planinske in turistične koče, ki jih premožni lastniki za “mastne denarje” oddajajo na elitnih planinskih lokacijah, kot so: Velika planina, Krvavec, Pokljuka, … Državna sredstva so pač nenasitna želja interesnih skupin, ki lahko skozi medije pripravljajo teren!
Prav tako pri (isti) tiskovni agenciji pišejo, da Kanin čaka temeljita prenova, nova žičnica in turistični center do leta 2030. Občina Bovec je objavila javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin, vključno z zamenjavo krožne kabinske žičnice in sedežnice Veliki graben. Na ponudbe bodo v Bovcu čakali do 10. julija. Še prej si obetajo odločitev vlade o sodelovanju pri financiranju projekta. Predmet javnega naročila je med drugim izdelava projektne dokumentacije za rušenje obstoječe zastarele krožno kabinske žičnice Kanin, ki od jeseni 2023 ne obratuje, saj ji niso podaljšali uporabnega dovoljenja in postavitev nove dostavne žičnice Kanin, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil.
V Nedeljcu Mojca Marolt piše o hribu Resevna, ki je priljubljena pohodniška in kolesarska točka v občini Šentjur, na katerem stoji planinski dom v lasti in upravljanju Planinskega društva Šentjur. Pred dvema letoma je s pomočjo evropskih sredstev dom dočakal temeljito prenovo. Peter Jevšnik, predsednik Planinskega društva Šentjur: »Resevna je prava meka zlasti ob koncih tedna. Kar je Šmarna gora za Ljubljano, je Resevna za Šentjur.
Na Kriška gora trailu skoraj tristo tekačev. Četrta izvedba Kriška gora traila v organizaciji Planinskega društva Križe je v Tržič in Gozd pod Kriško goro na treh trasah – Gams (11 kilometrov in 990 višinskih metrov), Muflon (21 kilometrov in 1855 višinskih metrov) in Košuta (50 kilometrov ter 2951 metrov vzpona in 2575 spusta) – skupaj privabila skoraj tristo tekačev. Največ tekačev se je odločilo za najdaljšo progo. V Gorenjskem Glasu o tem dogodku poroča Suzana P. Kovačič.
Jelena Justin pa povabi v kraljestvo narcis. Hruški vrh (1776 m), in Klek (1753 m). Čas cvetočih Karavank v okolici Golice, kamor se zgrinjajo množice ljudi. A le korak stran, blagodejni mir, tišina in narcise. Cingel cing cingel, cingel cong …
Glavni junak predstave je moški, nekdanji alpinist in ljubitelj gora, ki obišče razstavo s svojim vnukom ter se tako poda na potovanje skozi prostor in čas. V njem se prebudijo spomini na doživetja iz lastne preteklosti – nekateri so ironični in zabavni, drugi boleči. Duh tržaškega alpinizma ponovno zaživi skozi serijo slik, vsaka od njih pa je posvečena znamenitemu gorskemu navdušencu.
“Gre za odnos človeka do narave in do lastnih tako telesnih kot duhovnih omejitev v alpinistični praksi. Okvir besedila je naše mesto mnogoterih obrazov. Tržaški alpinizem obravnavamo iz zgodovinskega, osebnega in intimnega zornega kota, z razmišljanji in spomini, ki so zabavni in lahkotni kot prepevajoči trenutki na pečinah ali pa melanholični in žalostni po tragični nesreči soplezalca” je pred premiero predstave Proti vrhovom: duh alpinizma v “mestu tisočerih obrazov”
povedala avtorica Maver. Med predstavo bo občinstvo lahko opazovalo različne pristope, strasti, želje in izzive alpinistov v času. Besedilo temelji na biografskih in literarnih virih, dopolnjujejo pa ga video- in fotografski dokumenti ter glasbeni komentar v živo. Besedilo je napisala Eva Maver v sodelovanju z avtorjema razstave Anno Krekic in Flaviem Ghio. V predstavi bodo ob Evi Maver nastopili še Veronica Dariol, Omar Giorgio Makhloufi, Kiyan Mauri in violončelistka Andrejka Možina, za režijo pa je poskrbel Lino Marrazzo. Na MMC je članek o tej predstavi podpisal A.J. Pri Primorskem dnevniku pa spletno uredništvo.
Na 24ur (s)poročajo, da je se je na območju planine Zaplata v občini Preddvor na Gorenjskem zgodilo več napadov na drobnico. Poginilo je vsaj 20 glav drobnice, strokovnjaki po sledeh ocenjujejo, da jih je napadel volk. Podoben pokol se je zgodil že lani poleti, zato je Zavod za gozdove na ministrstvo poslal strokovno mnenje za odstrel volka. Ministrstvo dovoljenja še ni izdalo.
Tina Horvat v Slovenskih novicah piše, da se maja na pobočjih Karavank nad Jesenicami zgodi nekaj čarobnega. Gora Golica (1835 m), in njeni sosednji vrhovi rovti in planine se spremenijo v morje cvetočih narcis in postanejo eno najbolj osupljivih naravnih prizorišč. Ker si tako imenovani beli čudež želi ogledati čedalje več ljudi, se je vasica Planina pod Golico znašla sredi prometnega kaosa. Razmere so začeli urejati z zaporami cest. Tisoč na dan Večina divjih belih narcis (Narcissus poeticus), ki so seveda zaščitene, je letos že odcvetela in narcisomanije je konec. Na TIC Jesenice so nam povedali, da je bila ta sezona p…
Alenka Teran Košir je na Siolu opravila intervju z Janjo Garnbret. Janja Garnbret je spregovorila o odločitvi, ki je mnoge presenetila: Premor sva oba potrebovala.
Janja se precej posveča plezanju na pogled v skali in je bila pri tem uspešna v Osapski jami. V Okviru promocije ambasadorke projekta Botrstvo v športu pa bo v Plezalnem centru Slovenska Bistrica 22. in 23. avgusta organizirala dobrodelni 24-urni plezalni maraton, ki se mu lahko pridružite kot gledalec ali aktivni plezalec.
Na Jutro, na Planetu lahko poslušate in si mislite svoje ob zapisanih in izrečenih besedah: Vsak, ki hodi na sprehode v naravi, hribih, gorah, se zanaša na markacije – posebne simbole, ki nam sporočajo, ali smo na pravi poti. Za več kot 10.000 kilometrov planinskih poti pri nas skrbijo markacisti prostovoljci, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo.
Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria v prispevku na Čas za Zemljo odgovarja na vprašanje: Zakaj je torej pomembno, da ohranimo zdrav planet?
Ohranjanje zdravega planeta je ključnega pomena za dolgoročno vzdržnost človeške civilizacije. Zdravi ekosistemi zagotavljajo temeljne življenjske vire, uravnavajo podnebje in podpirajo biološke procese, ki so bistveni za življenje. Človeštvo ima moralno odgovornost do ohranjanja življenja na Zemlji, saj ima vsaka vrsta inherentno vrednost in pravico do obstoja. Poleg tega je ohranjanje biotske raznovrstnosti ključno za prihodnje generacije, ki bodo potrebovale zdrave in funkcionalne ekosisteme. Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva.
Praga je med 6. in 8. junijem 2025 gostila četrto tekmo svetovnega pokala v balvanskem plezanju, na kateri je nastopilo sedem slovenskih tekmovalcev. Jennifer Buckley in Anže Peharc sta se uvrstila v finale in zasedla končno sedmo in osmo mesto, veter pa je odpihnil ženski finale, poročajo na PZS …
