Le nekaj dni po odprtju novega bivaka Pelino na najvišjem vrhu italijanskega masiva Maiella je uprava Narodnega parka Maiella javno opozorila na vrsto neprimernega vedenja obiskovalcev. Fotografije, ki so jih prejeli, prikazujejo gorske kolesarje na območjih, kjer je vožnja prepovedana, ter obiskovalce, ki so v bivak pripeljali pse, čeprav je to v zavarovanem območju izrecno prepovedano.
Dogodek ponavlja širše vprašanje: ali novi bivaki še vedno služijo predvsem varnosti in zavetju v gorah ali pa vse bolj postajajo turistične točke, kulise za družbena omrežja in destinacije, ki privabljajo obiskovalce predvsem zaradi simbolne vrednosti objekta?
Bivak (le še kot) kot atrakcija
Novi bivak Pelino so odprli 1. oktobra na višini 2793 metrov na vrhu Monte Amaro, najvišjem vrhu skupine Maiella in drugem najvišjem vrhu Apeninov. Nadomestil je prejšnjo znamenito rdečo geodetsko kupolo iz leta 1982, ki je med italijanskimi planinci veljala za enega najbolj prepoznavnih gorskih objektov v osrednjih Apeninih.
Projekt prenove je stal približno 120.000 evrov in je bil financiran s sredstvi dežele Abruci, narodnega parka in Italijanske planinske zveze CAI.
Toda navdušenje ob odprtju se je hitro umaknilo razočaranju.
»Fotografije nas puščajo brez besed«
V parku so zapisali, da prejemajo posnetke, ki jih puščajo brez besed. Posebej so izpostavili:vožnjo z gorskimi kolesi po območjih, kjer je ta prepovedana, kršitve prepovedi vodenja psov, vnos psov celo v notranjost bivaka, namenjenega nujnemu zavetju.
Po mnenju upravljavcev ne gre le za kršitev pravil, temveč tudi za nespoštovanje drugih obiskovalcev in občutljivega visokogorskega okolja.
Park je napovedal, da bodo dokumentirane kršitve posredovali gozdarski policiji.
Stara dilema sodobnih gora
Primer je zanimiv tudi širše. Ko se danes odpre nov bivak, dogodek pogosto spremljajo množične objave na družbenih omrežjih, medijska pozornost in povečan obisk. Objekt, ki je bil nekoč predvsem zatočišče v slabem vremenu ali bivak v sili, se hitro spremeni v cilj sam po sebi.
S tem pa pride tudi paradoks. Več kot se vlaga v dostopnost, prepoznavnost in promocijo takih objektov, več ljudi jih želi obiskati, fotografirati in deliti svojo prisotnost na spletu. Del obiskovalcev pri tem ne pozna pravil zavarovanega območja ali jih preprosto ignorira.
Vprašanje zato ni več samo, kako zgraditi bivak, temveč tudi, kako ohraniti njegov prvotni namen.
»Gora pripada vsem, a vsi jo moramo varovati«
V zaključku so v narodnem parku zapisali misel, ki bi lahko veljala za številna zavarovana območja v Alpah in Apeninih: »Gora pripada vsem, vendar jo moramo vsi tudi varovati.«
Dogajanje pri novem bivaku Pelino ponovno ponazarja, da sama gradnja novih objektov v gorah ne rešuje vprašanja odnosa do prostora. Ta ostaja predvsem stvar kulture obiskovanja gora, spoštovanja pravil in zavedanja, da bivak ni razgledna ploščad za fotografiranje, temveč predvsem zavetje v sili.
