Tudi severna stena Druja je že desetletja eden najbolj prepoznavnih alpskih prizorov. Med njenimi značilnostmi je bila najizrazitejša »La niche« des Drus – svetla, viseča plošča starega, trdega ledu in snega, prilepljena na gladko granitno steno. V začetku julija je francoski gorski vodnik Fred Degoulet objavil fotografijo: Niša je skoraj izginila. Ostal je le še tanek, vse manj opazen (bel) pas ledu.

Foto: Le Dauphiné/chamonix.net/
Geomorfolog Ludovic Ravanel pravi, da Niša ni majhen viseči ledenik, temveč tanjša led(e)na plošča, ki je nastala v »brazdi« nekdanjega skalnega podora. Ker se ne premika kot pravi ledenik, jo na steni drži permafrost – trajno zamrznjena podlaga, ki je bila doslej dovolj hladna, da je led ostal prilepljen na granit.
Niša je bila redko obiskana, a je kljub temu postala legendarna …
Bruno Gouvy (1988): s padalom je skočil iz helikopterja na Petit Dru, se po vrvi spustil do Niše, odpeljal nekaj zavojev s snowboardom in odletel s padalom v Chamonix. Sekvenca je postala kultna – in sponzorirana z Marlborom.
Guillaume Pierrel (2024): preplezal je zgodovinsko smer Allain–Leininger, nato pa 250 metrov odsmučal po Niši – »tobogan nad praznino«. Eden najbolj drznih smučarskih podvigov v Druju.
Ugo Gerola in Edgar Pascal: speedriding po niši – še ena redka, ekstremna epizoda.
Degoulet in Ravanel sta si enotna: Niša, kot jo pozna sodobni človek, bo letos poleti najverjetneje popolnoma izginila. Ravanel opozarja, da je to simbol širše degradacije cryosfere v Mont Blancu. Ledni predeli, kot je Niša, pogosto vsebujejo tisočletno ledeno maso, starejšo od male ledene dobe …









Lepo bi bilo, ce bi avtor v uvodu povedal, kje v Alpah je ta zanimiva gora Drus…