Alpinistična odprava na K2 odpotovala
Vrh bodo poskušali doseči po tehnično zahtevnem JZ grebenu
V Pakistan je odpotovala jugoslovanska alpinistična odprava, katere glavna pokrovitelja sta Iskra in Adria Airways, poskušala pa bo splezati na drugi najvišji vrh na svetu – 8611 metrov visoki K2 v Karakorumu.
Na tiskovni konferenci, ki je bila pred odhodom v prostorih Planinske zveze Slovenije, je Tomaž Jamnik, vodja odprave, v grobem orisal nameravan vzpon, Tone Škarja, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva, pa je poudaril, da se s tem uresničuje načrt splezati na vse osemtisočake, po možnosti seveda po novih smereh. Jugoslovani imajo na K2 svojo smer iz leta 1986, zdaj pa bodo poskušali doseči še vrh po tehnično zelo zahtevnem JZ grebenu. Ob odhodu se je na koncu od odprave uradno poslovil tudi predsednik PZS Marjan Oblak.
Janez Majdič, ki spremlja odpravo kot radijski operater, bo od 1. julija dalje poskušal vzpostaviti radijsko zvezo z domovino. Po zdajšnjih načrtih naj bi se odprava neposredno oglašala v radijsko mrežo. Snemalec Matjaž Fistravec pa bo sproti pošiljal posneti material na TV Ljubljana. Odprava bo s plezanjem na gori po načrtu začela čez dobre tri tedne.
ŠOTORI INDUPLATI NA K2 – Naša alpinistična odprava na K2, ki je v soboto odpotovala v Pakistan, ima v svoji opremi šotore, ki so jih izdelali v tovarni Indupalti v Jaršah. Višinski šotori so pomemben del opreme za zahtevno nalogo, ki čaka odpravo.
Devetke kar po tekočem traku
Miha Kuhar ponovil Hofmana, Tomo Česen pa Bogove – V stenah Arca Srečo Rehberger do 7c
To kar se zdaj dogaja v Dolžanovi soteski, si lansko leto ne bi upal napovedati nihče. Težke smeri se ponavljajo skoraj po tekočem traku in strah, da jih bo prav kmalu premalo, je slej ko prej upravičen. Najtežja smer v tej steni je 25. t. m. doživela tretji vzpon. Dr. Hofmana je kot tretji doslej (za Rehbergerjem in Jamnikarjem) preplezal Miha Kuhar. Ocena smeri je IX/IX+.
Bogovi so padli na glavo potekajo do vrha stene, vendar je daleč najtežji prvi raztežaj. Za Rehbergerjem (ki je smer doslej splezal trikrat) je bil zdaj kot drugi uspešen Tomo Česen, ki je plezal 23. t. m. (prvi raztežaj). Ocena je IX, višina 15 metrov.
Disco vertical (IX-, 18 m) so prejšnji teden ponovili še štirikrat. Najprej Beno Ravnik, dva dni za njim pa še Dorian Šuc, Nejc Zaplotnik in Andrej Jaklič. Igor Kalan in Miha Kuhar pa sta ponovila še Soleo (VIII+/IX-. V stenah okoli Arca sta plezala Srečo Rehberger in Dorian Šuc. Rehberger je v Toblinu preplezal smer Impedite z oceno 7c (IX+). Oba sta v Monte Colodriju ponovila Daphne (francoska ocena 7b, po UIAA okoli IX-), ki je bila predlani na tekmovanju polfinalna smer za moške, Rehberger je poleg tega splezal še eno smer z oceno7a+.
Vili Guček je opravil tri pomembnejše vzpone na pogled. Na Napoleonovi cesti v Italiji je ponovil Scudo (VIII-), v škofjeloški kasarni smer, ki je menda ocenjena VIII+, v kratki steni nad Železniki pa smer Paintimento (VIII).
Za konec pa še dva vzpona osme stopnje iz Paklenice. Franci Rojko je v navezi z Bogdanom Gerželjem (oba AS Sežana) ponovil Klin z rdečim krogom, v kanjonu pa še For Rudi (VIII, RP).
Pet komercialnih odprav
Ekipa Marcusa Schmucka načrtuje kar pet komercialnih odprav. Od 19. aprila do 12. junija bo na poti ekipa za Gašerbrum II (8035 m). Prihodnje leto načrtujejo za alpiniste, ki bodo zbrali dovolj denarja, nimajo pa časa, da bi se ubadali z organizacijo, vzpon na Everest prek Tibeta. Leta 1990 bo na vrsti Manaslu (8156 m), potem Nanga Parbat (8125 zn) in na koncu še Makalu (8481 m). Tudi to je neka oblika turizma in način zaslužka za dovolj sposobne.
Nov plezalni vodnik
Avtor novega plezalnega vodnika Tone Golnar je na 120 straneh opisal 210 smeri od Mokrice in Kompotele do Brane in Planjave. Večina opisov je opremljenih tudi s shemami. Vodnik zajema 12 fotografij, 43 strani skic in shem in 65 strani teksta. Dodana je tudi pregledna grebenska karta. Vodnik bo predvidoma na voljo po 18. t. m. po znižani ceni 5000 din. Po 15. juniju pa bo cena 6500 din. T. Č.
Bruno Gouvy uresničil drzen načrt
Francoski alpinist pristal na Druju, nato pa opravil vratolomni spust
Bruno Gouvy, 26-letni Francoz iz Chamonixa, je držal besedo in uresničil to, za kar so mnogi menili, da je samomor. Podvig, ki si ga lahko privoščijo samo ljudje Brunovega kova, se je začel v helikopterju, 5000 metrov visoko. Bruno je izskočil s padalom in z njim pristal na vrhu malega Druja. Kdor je že bil kdaj na vrhu te granitne igle v skupini Mont Blanca, ve kako malo prostora je na njej. Sledil je spust po vrvi čez severno steno, na začetku strmega ledišča sredi stene – znano je pod imenom Niša – pa si je nataknil surf in z njim presmučal ledišče od začetka do konca. Sledil je skok z jadralnim padalom čez preostali del stene, pod njo pa si je ponovno nataknil surf in se spustil proti dolini. Vratolomni spust je izvedel ta mesec, načrtoval pa ga je pozimi, da bi s surfom pridrsal čisto do Chamonixa. Lahko si je predstavljati, kakšen sprejem bi mu tam priredili.
Bruno Gouvy ni neznan ekstremist na tem področju. Lansko zimo je s surfom na nogah presmučal zahodno steno Eigerja, južno stran velikih Jorassov in pa zadnji del – gotovo najzahtevnejši – te trilogije, vzhodno steno Matterhorna. Poleg tega zelo dobro obvlada tudi monoski (smučanje po eni, nekoliko širši smučki), s tako smučko pa ima tudi svetovni rekord 170 km na uro.
Treking po Nepalu septembra
Komisija za odprave v tuja gorstva bo ob zadostnem številu prijavljenih letos organizirala popotovanje okoli visokih gora nepalske Himalaje, ki bo trajalo do trideset dni v septembru. Prijave sprejema pisarna Planinske zveze Slovenije do 15. junija.
Zima v francoskih Alpah
Kot smo že poročali, je zadnja zimska sezona v francoskih Alpah minila v znamenju izrednega vzpona v severni steni velikih Jorassov, ki sta ga preplezala J. M. Boivin in Gerard Vionnet-Fausset. Vendar je bilo poleg tega vzpona opravljenih še nekaj drugih, ki si vsekakor zaslužijo pozornost. Italijanska alpinista Marcello Ricotti in Giovanni Bassanini sta v JV steni Grand Capucina kot prva pozimi preplezala smer Guliverjeva potovanja (splošna ocena ABO-). Ta smer je iz leta 1982, ko sta prvič uspela Michel Piola in P. Alain Steiner. Dve leti kasneje je Steiner poskušal še s tremi soplezalci opraviti prvi zimski vzpon, vendar takrat fantje niso bili uspešni. Smer Guliverjeva potovanja je visoka 350 metrov in je v njej nekaj mest z oceno 7a. Vsekakor lahko to prvo zimsko ponovitev štejemo med boljše zimske vzpone kopnih smeri v skupini Mont Blanca na sploh.
Michel Piola in Pascal Strappazzon pa sta 30. decembra lani v rdečem stebru Aig. de Blaitiere prav tako opravila prvo zimsko ponovitev smeri Eau Rance d’Arabie, kjer so najtežja mesta ocenjena 6b+ (VII). Veliko težav sta imela zlasti s plezanjem po počeh, ki so bile večinoma zalite z ledom.
V Mont Mauditu pa sta nekaj zelo dobrih ponovitev opravila Patrick Gabarou in Piere Gourdin. Kot prva pozimi sta splezala Gouloir du Bicentenaire (G. C. Grassi in R. Fava leta 1986), sicer pa je bil to šele drugi vzpon. Značilnost smeri je izredno težko ledno plezanje.
Vzhodni steber Torre Egger
Italijana M. Giarolli in E. Orlandi sta od 2. do 5. decembra lani splezala svojo smer po vzhodnem stebru Torre Egger (desno od naše smeri). 100 metrov visoka smer (naredila sta 31 raztežajev) Titanic 87 ima oceno VI + in A2. Naklonina ledu je do 85 stopinj. Spodnji del smeri (osem raztežajev poteka v glavnem po ledu) ostalo (razen lažjega srednjega dela) pa je povečini skalno plezanje.
Presenečenje na tekmi Vaalx-en-Velin
Na dvoranskem tekmovanju v športnem plezanju v Vaulx-en-Velinu je med moškimi zmagal doslej malo znani Pascal Faudov iz Francije. Da je bila konkurenca zelo močna, priča drugo mesto Raboutouja, tretji pa je bil Jerry Moffat. Sledijo J. B. Tribout, Marc Le Menestrel, Amould T´Kint itd. Alex Duboc (tretji z lanskega svetovnega prvenstva v Grenoblu) je pristal na desetem mestu.
Med ženskami je ob odsotnosti Lynn Hill zmagala Francozinja Catherine Destivelle, za njo pa so bile z istim rezultatom kar štiri plezalke: tri Francozinje in Belgijka.
V Franciji do konca leta 23 tekmovanj
Kaže , da so tekmovanja preplavila celotno Francijo. Od sredine tega meseca pa do decembra bodo priredili kar 23 različnih tekmovanj v športnem plezanju. Gre za tekme od regionalnega, pokrajinskega do mednarodnega značaja. Prva mednarodna tekma bo od 23. do 26. junija v Marseillu, potem od 23. do 24. julija v Chamonixu, sledi mesto Nimes (3. in 4, september), mednarodna tekmovanja pa se bodo zaključila s tekmo v Grenoblu in sicer od 2. do 4. decembra.
Plezalci vabljeni v Grčijo
Federacija grških alpinističnih klubov je poslala Planinski zvezi Jugoslavije vabilo za pet plezalcev, ki naj bi se udeležili njihovega tekmovanja v Varasovu od 20. do 25. septembra.
V tem obmorskem mestecu (blizu Mesolonggia), ki postaja vse pomembnejše plezališče, bo že druga taka njihova prireditev po srečanju v Meteori leta 1986. Prijave so kot običajno prek republiških komisij za alpinizem (vse so prejele podroben program, tudi nekaj skic in shem, vodnik za to področje namreč še ni dotiskan).
Tomo Česen
Le pojdmo v gore
Beli dan je naposled (po dolgem zbiranju gradiva) zagledala planinska pesmarica z naslovom Le pojdmo v gore. Verjetno je to najobsežnejša zbirka pesmi; prevladujejo pa tiste z gorniško vsebino, čeprav bomo tudi našli povsem »posvetne«, narodnozabavne, celo pornografske … 273 jih je, razvrščene pa so po abecedi.
Preseneča zelo dobra vezava, dober papir in še boljši tisk, saj pri takšnih in podobnih planinskih publikacijah, ki jih izdajata mladinska komisija pri PZS in uredništvo Alpinističnih razgledov, to ni navada.
Pesmarica je izšla v formatu A5, cena je 4000 dinarjev, dobite pa jo lahko vsak ponedeljek na PZS, Dvoržakova 9 od 17. do 19. ure, skoraj gotovo pa bo naprodaj tudi na junijskem sejmu rabljene planinske opreme.
Miro Štebe
Od 1006 do 56 članov
Glavni odbor PZS je na svoji drugi seji obravnaval tudi število članov v nekaterih PD. PD Tabor lani ni imel članov s plačano članarino, toda sedaj je spet aktivno. PD PAP (Ljubljana) pa ostaja Še naprej na seznamu tistih, ki jih bo potrebno posebej obravnavati. Tako kot PD Planja ih PD Kondor: »društvi sta bili najbrž ustanovljeni iz kakega posebnega razloga in njih dejavnost najbrž ni taka, kot bi morala biti po statutu. Kritično je, kakor kaže, tudi v Akademskem PD. Društvo, ki je imelo nekoč tudi že več kot tisoč članov, jih ima sedaj le 56, 21 s polno članarino, 31 mladincev in 4 pionirje.
Nič kaj razveseljiva ni tudi »finančna disciplina«. Le 1/3 PD je za letos že odvedla 40% ali več prispevka za prevzete markice, 46 jih je nakazalo manj kot je bilo dogovorjeno, 74 (od skupno 180) pa sploh nič.
OD TOD IN TAM
Alpinistke se vse bolj uveljavljajo
Jozef Nyka je pripravil zanimiv pregled, v katerem med drugim trdi, da je bilo lansko leto za alpiniste razmeroma neuspešno, ne pa tudi za alpinistke. Sedem osemtisočakov so osvojile predstavnice šestih držav. W. Rutkiewicz je na Šiša Pangmi (8013 m) postala prva alpinistka s štirimi osemtisočaki. S. Hupfaier (ZRN) je bila uspešna drugič (Gašerbrum 2, 8035 m). K. Kalhun (ZDA) je bila na Daulagiriju (8167 m), 23- letna Mehičanka Eisa Avila je na Šiša Pangmi (8013 m) postavila latinskoameriški rekord za alpinistke, menda pa je tudi najmlajša med alpinistkami, ki so se doslej povzpele na tako višino. Uspeli sta tudi prvi Novozelandki: K. MacDermot in L. Bradly sta bili na Gašerbrumu 2 (8035 m). Japonka M. Takahashi pa je uspela na Čo Oju (8201 m). Statistika ima sedaj imena 32 alpinistk iz 15 držav, ki so opravile skupno 44 vzponov na samostojne osemtisočake.
V indijski Himalaji
Sedemčlanska odprava pod vodstvom Andrzeja Zboinskega je lani obiskala dolino Padi v severnem delu področja Lahul (Indijska Himalaja). Ryszard Wron in Andrzej Zboinski sta odpravila prvi vzpon na P 5981, vzhodno od KR7. Marek Konecki in Ryszard Tokarczyk pa sta uresničila še »trojni« vzpon; povzpela sta se na P 5820, P 5740 in P 5700 (na tega Tokarczyk sam), deviške vrhove3-4 km vzhodno od KR7 (6207 m), na katerega pa se jim vzpon ni posrečil. Možnosti pa je še veliko in slej ko prej bo prišlo tudi do poimenovanj.
Hagshu še neosvojen
Ime, ki si ga velja zapomniti. Hagshu (6330 m) v indijskem Kašmiru je alpinistično najbolj zanimiv vrh področja, pa še vedno deviški. Leta 1983 se je z njim skušala britanska odprava, a brez uspeha. Tri leta kasneje so prišli pod goro štirje britanski inštruktorji Stephen Biggs, Ian Fox, Ian Kerr in David Wollbridge. Kaj se je zgodilo med njihovim poskusom, ni znano, izginili so brez sledu. Tudi britanska ekipa Stuart Gascoyne (vodja), Andy Dunhil, Roger Brookes, Mark Jackson, Alan Peel in Simon Fenna ni imela sreče Povzpeli so se do višine 6300 m, kjer jih je ustavil 60 m visok skalni skok. Letos poleti pa je Hagshu cilj poljske odprave, ki jo vodi Tadeusz Slupski.
Franci Savenc
Vrsta rekordov na Everestu
Dvanajst alpinistov na najvišji gori sveta v enem dnevu – Japonec na vrhu kar 99 minut – Tudi neposredni televizijski prenos
Datum 5. maj 1988 si velja zapomniti. Dvanajst alpinistov – pet Japoncev, štirje Kitajci in trije Nepalci – se je tega dne zvrstilo na Everestu (8848 m), najvišji gori na svetu. Tako so porušili dosedanji rekord, ko se je na vrh v enem dnevu povzpelo 9 ljudi. 30-letni Tibetanec Cering Doje je ostal na vrhu kar 99 minut in spet je to novi največji dosežek. Prejšnjega je imel tudi Kitajec s 70 minutami. Vendar je novi uspeh toliko več vreden tudi zaradi dejstva, da Cering ni uporabljal umetnega kisika.
To pa še ni vse. Mednarodna odprava je končni naskok opravila z dveh strani, in sicer prek severnega in južnega grebena, šesterica pa je potem z najvišje točke sestopila po nasprotni smeri, kot je prišla – tudi prvič v zgodovini osvajanja Everesta. In končno: gledalci osrednje kitajske TV so 8-urni končni naskok lahko spremljali v televizijski oddaji, ki je potekala neposredno. Razlogov za slavje z ognjemeti in petardami je bilo, kot poroča kitajski tednik Beijing Review, več kot dovolj.
5. maja zjutraj, nekaj minut čez osem, so trije alpinisti z južne strani krenili iz tabora 5 na višini 8500 metrov, pol ure pozneje pa je prav tako tričlansko moštvo, kljub močnim sunkom vetra, zapustilo tabor 7 (8600 m) na severu. Prva skupina je prejšnji dan krepko garala, saj je morala premagati več kot 1000 metrov višine, ker 3. maja zaradi slabega vremena niso mogli doseči četrtega višinskega tabora.
Cering Doje je vrh dosegel po več kot štirih urah, sledila pa sta mu 27-letni Nepalec Ang Lakba in 11 let starejši Noboru Yamada z Japonske. (Le-ta je prej na Everestu stal že dvakrat, leta 1983 in 1985). Cering j le še zmogel reči: »Popolnoma sem izčrpan.« Vendar mu je vodja Shi Zhanchun iz »štaba« odprave v Pekingu ukazal, naj s tovarišema počaka »južno« skupino. Seveda je bila trojica že po polurnem čakanju živčna in je hotela sestopiti, vendar je bil stari lisjak Zhanchun (bil je vodja dveh kitajskih ekspedicij) neomajen. »Ostanite še 10 minut, 15 ali pa pol ure, kajti višjo ceno ko boste plačali, večja bo zmaga,« je bilo slišati prek radijskega oddajnika. Šele, ko je zvedel, da na južni strani do pasu gazijo v sneg in tako ne bodo dosegli cilja prej kot v eni uri ter da onim na vrhu prsti zaradi mraza že postajajo črni, je ukazal umik. Dvajset minut čez drugo popoldne je Kitajec Li Zhinxin (25 let) prišel na vrh sam in obljubil, da bo počakal, a tudi ta dobil ukaz naj sestopi po smeri, kjer se je vzpenjal.
Dobro uro pozneje je vrh dosegel še en Kitajec: Da Cering je bil prvi, ki je prišel gor z južnega grebena. Sledila sta mu rojak Renqing Pingcuo in znani Ang Purba iz Nepala. Nato so se na najvišji točki zvrstili trije izkušeni Japonci s televizijskimi kamerami – Susumu in Syoji Nakamura ter Teruo Saegusa (drugič na vrhu). Zadnji je tistega dne stopil na vrh Everesta Lakpa Sonam iz Nepala, bilo pa je to nekaj čez četrto popoldan. Vsi so potem sestopili na severno stran.
Takoj po uspehu je alpinistom čestital sam Deng Xiaoping, prav tako tudi nepalski kralj Birendra in poudaril »pionirsko junaštvo« te, kar 250-članske odprave, naj večje, ki je kdajkoli oblegala Čomolungmo.
Matej Šurc
