Alpinistične novice 22/1988

Nuša Romih – prva ženska v Mozartovih kroglicah

Daleč najboljši dosežek ženskega prostega plezanja pri nas – Uroš Grilc ponovil Jonagold, Miha Kuhar pa Polnočnega kavboja
S svojim zadnjim uspehom v Dolžanovi soteski, ko je preplezala Mozartove kroglice (VIII+), je Nuša Romih (AO Tržič) skokovito premaknila mejo najboljšega rezultata v ženskem šport­nem plezanju pri nas. Težave smeri, ki so jih naša dekleta splezala pred tem, so se namreč ustavile pri VIII-.
Če samo za hip skočimo leto dni nazaj, lahko ugotovimo, da Mozartove kroglice še niso imele ponovitve. Prve so se začele sre­di junija, potem pa je bilo čeda­lje več uspešnih vzponov. Danes je vsaj že dvajset različnih ple­zalcev, ki so preplezali to popu­larno smer v Dolžanovi soteski. Nuša Romih je kot prva ženska uspela 17. t. m. in s tem nakaza­la pot navzgor. Ne samo svojo pot, ampak vzpon celotnega ženskega plezanja v Jugoslaviji. Vedno več je žensk, ki plezajo sedmo stopnjo in več, dosežki letošnjega leta pa so sploh poka­zali strm vzpon splošne kvalite­te, ki smo jo pri dekletih (razen seveda redkih posameznic) zad­nja leta najbolj pogrešali.

PREMAKNILA TEŽAV­NOSTNO STOPNJO – Nuša Romih. (Foto: T. Č.)

Morda je to priložnost, da si v strnjeni obliki ogledamo naj­pomembnejše dosežke naših ple­zalk v prostem plezanju. Za Mo­zartovimi kroglicami pridejo na vrsto smeri z oceno VIII-. Te so Licence to bolt v ameriškem Smith Rocku (plezala Nuša Ro­mih), potem Roadrunner v Altmühltalu (vzpon Simone Škarje), isto oceno ima tudi Ru­bikon v Vipavi (ponovitev Petre Vencelj) in Shoggoth v Paklenici, ki ga je preplezala Ines Bo­žič. Težave VII+/VIII- so v Jo­natanu v Ospu (uspešne so bile Nuša Romih, Marija Štremfelj in Metka Lukančič) ter v Milki v Vipavi (edina doslej Petra Vencelj). Nekoliko več je uspeših vzponov z oceno VII+, kot so Tedy bear na Črnem kalu (Betka Galičič, Marija Štrem­felj, Ines Božič), pa Santana v Paklenici (Simona Škarja, Ma­ja Krajnik), Krokodil prav tako v Paklenici (Škarja), Soft rock na Črnem kalu (Ines Božič in morda še katera), Easy rider v Arcu (Romihova) itd. V to ka­tegorijo spadajo seveda (čeprav gre za velike stene) tudi Šimenc- Škarja v Dolgem hrbtu (Božiče­va in Jelka Tajnik) in pa smer Fidel Fiasco v Aig. Blaitiere, ki jo je Božičeva prosto ponovila kot prva ženska. Vzponov sed­me stopnje je še precej več, mor­da omenimo še dve ponovitvi Romihove na pogled v franco­skem Cimai z oceno 6b.
Letošnja sezona, kot sem že zapisal, bo pomenila velik sploš­ni kakovostni napredek pri fantih, kot kaže pa so se tudi dekle­ta resno odločila, da tudi za njih ni meja. Morda se bo kdo vpra­šal, kdaj lahko pričakujemo kakšno žensko ponovitev smeri z oceno VIII+/IX-? Kaže, da bo to kar kmalu.
Dva odlična vzpona pa sta bila opravljena tudi v Ospu. Uroš Grilc je kot prvi za Rehberger­jem ponovil smer Jonagold (23 m, IX-/IX), v kateri gre za vzdržljivostni problem, saj se v smeri lahko počiva le enkrat in še to čisto na vrhu. Miha Kuhar pa je kot tretji (doslej Rehberger in Guček) doslej preplezal Pol­nočnega kavboja (IX-). Oba uspešna vzpona sta bila opravlje­na 14. t. m. Omeniti je treba še ponovitev smeri Solea (VIII+/ IX-, enajsti vzpon), ki jo je opravil Janez Kešnar, potem pa še ponovitev Tilije (VIII), ki sta jo preplezala Grilc in Aljoša Hribar. Grilc je ponovil tudi Si­vo Tilijo (IX-) ter smer Owie- zowie (VIII+) na Costieri.

TUDI POROTEX PRI NAS – Oprema Kočevje TOZD Sintep je prva pri nas izdelana impregnirana tkanina z imenom Porotex. Lastnost tkanine je, da ne prepušča vode z notranje strani pa omogoča odvajanje telesne vlage. Tovarna zaščitne opreme IKA iz Ajdovščine je iz kočevskega Porotexa izdelala vetrne komplete za člane slovenske alpinistične odprave na drugi najvišji vrh na svetu, 8611 m visoki K2. Vetrovke in hlače modemih barv so odlično prilagodili zahtevam alpinistov. Na sliki: prevzem vetrnih kompletov v prostorih PZS. (Foto: S. K.)

Odprava na K2 v soboto na pot – vrnili se bodo čez tri mesece
Vodja odprave na drugo najvišjo goro sveta je Tomaž Jamnik – Radijska povezava odprave z domovino?

Jugoslovanska alpinistična odprava na drugi naj­višji vrh na svetu, 8611 metrov visoki K2, odhaja na trimesečno pot v soboto, 28. t. m. Ob 9. uri bo v prostorih Planinske zveze Slovenije še tiskovna konferenca, ob 15.30 pa bodo že odleteli iz zagrebškega letališča. Takoj po prihodu v Islamabad bodo začeli še zadnje pri­prave (dokup hrane) za dokončen odhod pod goro. Celotnemu moštvu se bo v Pakistanu pridružil še zvezni oficir, s seboj pa bodo vzeli še kuharja ter poštarja.
V Skardu, zadnji večji kraj v osrčju Karakoruma, bodo prispeli predvido­ma 6. junija, potem pa se bo začel štirinajstdnevni pristop ob reki Braldu ter po ledenikih Baltoro in Godwin Austin. Približno 25. junija načrtujejo postaviti bazni tabor, medtem ko bo­do odločilni dnevi za naskok na vrh med 20. in 30. julijem.
Jugoslovanska odprava ima v načr­tu JZ greben, ki spada med najtežje smeri, ki so do sedaj speljane v stenah K2. Poleg poštnih, se bo odprava poskušala povezati z domovino tudi pre­ko radijskih zvez. Tako bomo lahko sproti spremljali napredovanje naših alpinistov. Povratek je predviden ko­nec avgusta.
• Vodja jugoslovanske alpinistične odprave na K2 je Tomaž Jamnik, zdravnik je Damjan Meško, potem pa so tu še Filip Bence, Stane Belak, Rado Fabjan, Pavle Kozjek, Milan Romih, Slavko Svetičič, Andrej Štremfelj in Danilo Tič. Za povezavo z radijskimi zvezami bo skrbel Janez Majdič, najzanimivejše in najpo­membnejše trenutke pa bo na film­skih trak posnel snemalec Matjaž Fistravec.

Novi oprimki v stari smeri?!
Ko je smer narejena, in ko jo je splezal prvi plezalec, potem za vse večne čase ostane takšna ka­kršna pač je – za majhne, za večje, za slabe, za dobre. Skrat­ka, za vse enaka.
Jonatan Livingstone, 18 m vi­soka, previsna smer v Ospu, je že ob svojem nastanku obetala, da bo ena izmed najbolj popularnih smeri v Ospu. Lahko bi jo celo proglasili za testno smer. Danes je gotovo najbolj oblegana smer Ospa in poleg številnih moških vzponov so smer splezale že tri dekleta. Ena izmed njih je še po­sebno majhna, pa je kljub temu splezala do konca. Spodnji del smeri zahteva več gibanja in ko­ordinacije gibov kot pa moči. Med prvim in drugim svedrov­cem je luknja, z ene strani čisto gladka in oprijeti se je treba na drugi strani, malo dalje. Zdaj ni več tako. Nekdo izmed plezal­skih prepotentnežev, ki mu je smer očitno delala prevelike pre­glavice, je na gladki strani luknje naredil dva oprimka. Si bo odslej taisti vsako smer malce priredil za svoje (ne)sposobnosti? Fantje bodo oprimka zagladili s cemen­tom, da bo tako, kot je bilo od nekdaj. Tistemu, ki pa si je drznil narediti kaj takega, pa svetuje­mo, da si izbere kakšen enostav­nejši šport, saj mu plezanje očit­no ne leži. Če pa vendarle želi ostati pri skalah, potem naj se stvari loti drugače. Ob podob­nem početju še naprej se mu na­mreč kaj hitro lahko zgodi, da bo nekdo tudi na njem naredil kak­šen nov oprimek!

Dve dekleti presmučali steno Kočne
Katarina Černe in Katarina Tron­telj (obe sta članici AAO) sta 1. maja v severni steni Kočne presmučali Des­ni žleb (S5-/S4,IV). Na najbolj str­mem delu so bile precej slabe razme­re, saj je bila na poledenelih skalah le še tanka plast mehkega snega.

Možnost trekinga v Nepal
Skupina naših alpinističnih inštruk­torjev, ki bo vodila tečaj za nepalske gorske vodnike v Manangu, odide na pot predvidoma okoli 10. avgusta. Ta­ko obstaja možnost, da se jim pridru­žijo tudi vsi tisti, ki jih zanima potova­nje v Nepal. Interesenti naj pustijo svoje naslove na Planinski zvezi Slo­venije. Podrobnejše informacije bodo dobili kasneje.
Pred časom najavljeni treking v Ti­bet pa zaradi notranjih razmer v Tibe­tu še ni gotov.

Jubilejno žensko srečanje bo v Švici
Od 21. do 28. avgusta bo v Švici (Goschener Aipen) jubilejno 20. srečanje alpinistk. Ker v Švici šotorjenje ni zaželeno, je vodstvo srečanja najelo kar celo hišo, kjer bo možnost kuhanja in umivanja. Področje Salbit, kjer bo to sreča­nje locirano, se lahko pohvali z granitom, ki po kvaliteti spada med najboljšega v Evropi. Mož­nosti plezanja je zares veliko, ta­ko v krajših kot tudi v daljših granitnih stenah. Tovrstnega sre­čanja se zdaj že nekaj let zapored udeležujejo tudi najboljše naše al­pinistke (enkrat je bilo srečanje tudi v Paklenici). Podrobne infor­macije (istočasno pa tudi okvirne prijave)lahko dobite pri Ines Bo­žič, tel. (061) 344-000.

Predstavitev Cerro Torreja ob občinskem prazniku
Danes ob 20. uri bosta Janez Jeglič in Silvo Karo v novi domžalski kino­dvorani predstavila svoj zadnji uspeh v južni steni Cerro Torreja. Barvne diapozitive bo dopolnil tudi kratki 16 mm film.

Bardonecchia 88 tudi z našimi
Organizatorji tekmovanja v šport­nem plezanju, ki bo od 15, do 17. julija v Bardonecchi, so k sodelovanju povabili tudi naše najboljše fante in dekleta.

Tomo Česen

Koristni strokovni članki
Majska številka Planinskega vestnika prinaša prispevka o varovanju na plezalnih poteh in o nevarnosti snežnih plazov

Zelo pohvalno je, da naše osrednje planinsko glasilo objavlja tudi strokovne zadeve, ki bodo gotovo nadvse dobro­došel pripomoček različnim kategorijam planincev. Tako se je sku­pina avtorjev (Malešič, Kordaš, Mašera, Stanovnik) spoprijela s pro­blemom varovanja na plezalnih poteh. Najprej predstavijo značilno­sti plezalnih poti (s stopnjo zahtevnosti), nato pa opišejo način varovanja, potrebno opremo in seveda, kar je najpomembnejše – potrebno znanje.
Miha Pavšek, študent geografije, je svoji seminarski nalogi dal naslov Ogroženost triglavskih dolin Vrata in Kot zaradi naravnih nesreč, v Vestni­ku pa je odlomek, ki govori o snežnih plazovih v omenjenih dveh dolinah. Naslednji prispevek Pavleta Šegule, priznanega strokovnjaka za plazove, pa služi kot dopolnilo prejšnjemu de­lu. Najprej poudari, kako pomembno je, da tovrstnim nevarnostim posveča­jo pozornost tudi visokošolske ustano­ve, nato pa navede osebe, ki se ukvar­jajo s snežnimi plazovi.
Uvodna prispevka polemizirata z dramo Draga Jančarja Klementov padec, ki je bila do nedavnega na odru Ljubljanskega mestnega gleda­lišča. Igor Škamperle pravi, da pri Klementu Jugu ni šlo za samomor, temveč za neko temeljno vztrajanje, tveganje, kar je sam imenoval volja, šlo pa je tudi za etično dejanje. Drugi avtor (T. Banovec) pa razmišlja, da bi Jug utegnil biti tudi predstavnik elit, prenapetež, ki svoje ideale skuša do­seči na radikalen in nedemokratičen način. (Sicer pa pravi, naj si dramo ogleda vsak sam in šele potem sodi o njej in o njenem junaku.) Kakorkoli že, Jančarjevo delo je vzbudilo precej nasprotujočih si mnenj, kakor je ved­no bil tudi sam Klement Jug ena naj­bolj spornih osebnosti alpinizma. Vse­eno pa je tedaj vplival na celo vrsto odličnih alpinistov in še danes (morda tudi nevede) njegovemu zgledu sledi­jo generacije izvrstnih plezalcev.
Sledi prispevek o alpinistični vrvi yucord, ki je delo reške tovarne. Za­nimivo, da so vrv že javno zelo hvalili, vendar se je izkazalo, da vseeno še ni prešla vseh testov, kot to zahtevajo predpisi UIAA (mednarodne planin­ske organizacije). Piše, naj bi omenje­no vrv zdaj preizkusili v Münchnu kot to zahtevajo mednarodni normativi, to pa je povezano s precejšnjimi stro­ški. Zato bi bilo najbolje, da ustrezne meritve opravijo doma, vrv pa bi nesli v tujino šele potem, ko bo že bolj jasno, ali je vrv primerna za širšo upo­rabo.
Intervjuji z znanimi in še aktivnimi alpinisti v zadnjem času niso prepogo­sti, zato pa so toliko bolj dobrodošli, Dragica Manfreda nam v letošnji 5. številki Vestnika predstavi Tomaža Jamnika, zraven pa še cilj naše letoš­nje osrednje alpinistične odprave na K2. V prispevek pa se je vtaknil tudi škrat, saj piše, da je odprava krenila na pot že 17. maja, v resnici pa so še vsi doma in se bodo v Karakorum odpravili šele v soboto 28. tega mese­ca. Rafting, ki mu po slovensko pravi­mo spuščanje z gumijastimi čolni po divjih rekah, je bilo na straneh glasila že predstavljeno (PV 12/87), a so tam pisali o spuščanju po himalajski reki. Zdaj pa nam Uroš Sever to predstavi na domačih rekah Tari, Soči, Savi Bo­hinjki. Na koncu pa avtor postreže še z zelo koristnimi podatki o možnosti udeleževanja organiziranih spustov z gumenjaki po divjih vodah.
Kaj je murfologija? To je izraz za Murphyjev zakon, ki razlaga, zakaj gredo stvari narobe. Murfologija, zbirka neizprosnih naravnih zakonov, je zašla tudi v gore, vendar k nam verjetno še ne. Zato pa je tudi cela zbirka zakonov, prevedenih iz ameri­škega Climbinga.
Ratimir Stefanovič nam predstavi izredno zanimivo pot s smučmi iz Sibi­rije prek severnega tečaja v Kanado, ki jo je opravila enajstčlanska sovjetsko-kanadska odprava. Lahko razbe­remo, da osvajanje Zemljinih tečajev še zdaleč ni tako enostavna zadeva, kot si nekateri (tudi pri nas) zami­šljajo.
Pa tudi (vsaj) Kmeclove odlomke si preberite, če že ne utegnete kupiti celotnih »Slovenskih postnih premi­šljevanj«.

Matej Šurc

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja