Po zimskih olimpijskih igrah Milano–Cortina 2026 je okoljevarstvena organizacija Legambiente razglasila dve »bandiere nere« (črni zastavi) za Južno Tirolsko. Simbolno opozorilo je namenjeno dvema projektoma, ki po mnenju organizacije razkrivata negativne meje trajnosti velikih športnih dogodkov.
Prva črna zastava je namenjena umetnemu jezeru v Anterselvi, zgrajenemu za potrebe biatlonskih tekmovanj. Zmogljivost bazena – približno 31.500 kubičnih metrov – naj bi zagotavljala vodo za zasneževanje in tehnično podporo prireditvam.
Toda pri Legambiente opozarjajo, da je projekt povzročil trajen poseg v gozdni ekosistem, uničenje površine gozda in dodatne gradbene posege, kot je proti-plazni nasip, ki spreminja naravno morfologijo območja. Obljuba, da se pri gradnji ne bo porabljal »nov« prostor, se je po njihovih besedah izkazala za zgolj formalno.
Organizacija opozarja, da je projekt v nasprotju s provincialnim podnebnim načrtom 2040, ki predvideva zmanjšanje porabe prostora in varovanje gozda kot ogljičnega ponora.
Druga črna zastava je bila podeljena občini Martello, kjer je bil odobren načrt za gradnjo luksuznega hotela v območju narodnega parka Stelvio.
Predvidena stavba s 60 sobami in 140 ležišči naj bi imela skupni volumen več kot 15.000 kubičnih metrov.
Projekt vključuje tudi gradnjo 12 metrov visokega zaščitnega nasipa proti plazovom, kar pomeni dodatno izsekavanje in umetno preoblikovanje alpskega okolja.
Območje je že zdaj razvrščeno kot visoko plazovno ogroženo, zato Legambiente opozarja na tveganje za ljudi, infrastrukturo in naravne habitate.
Po mnenju organizacije oba primera kažeta, kako pritisk velikih dogodkov in turističnih investicij lahko oslabi okoljske standarde, prostorsko načrtovanje in javno razpravo.
Olimpijska retorika o »trajnostnih igrah« se v praksi pogosto konča pri betonu, izsekavanju in začasnih rešitvah, ki puščajo trajne posledice.
Zelene in črne zastave pod Alpami – dve viziji prihodnosti gorskega sveta
Na desetem Summitu Bandiere Verdi di Legambiente je italijanska okoljevarstvena organizacija predstavila najnovejše poročilo o stanju alpskih območij.
Slika, ki jo razkriva dokument, je dvojna: 19 zelenih zastav za skupnosti, ki gradijo trajnostno prihodnost, in 7 črnih zastav za projekte, ki po mnenju organizacije ogrožajo ravnovesje med človekom in gorskim okoljem.
Letošnja »regina green« je Furlanija‑Julijska krajina, ki je prejela pet zelenih zastav, sledijo Trentino‑Alto Adige (4), Piemont (3) in Lombardija (3). Skupno 19 nagrajenih pobud povezuje rdeča nit: gore kot prostor odnosov, skupnosti in lokalnih ekonomij.
Med prejemniki so občine, kooperative, univerze in prostovoljske skupine, ki razvijajo projekte od trajnostnega turizma do varovanja voda, od lokalnih proizvodnih verig do kulturne regeneracije.
Pri Legambiente poudarjajo, da so te skupnosti »pomembne protagonistke gorskega prostora, a jih ne smemo pustiti samih«. V poročilu organizacija poziva k več investicijam in politikam za podporo gorskim območjem, ter ponovno izpostavlja Manifesto Carovana dell’accoglienza montana, ki vsebuje deset predlogov za prihodnost alpskih skupnosti.
Črne zastave – opozorilo pred napačnim razvojem
Ob zelenih zastavah je Legambiente podelila tudi sedem črnih zastav, ki opozarjajo na projekte z negativnim vplivom na okolje. Tri od teh plapolajo v Trentino‑Alto Adige, dve v Furlaniji‑Julijski krajini, ena v Piemontu in ena v Venetu.
Med njimi izstopata omenjena Anterselva in Martello, ki sta že prej prejeli kritiko zaradi umetnega bazena za olimpijske igre Milano–Cortina 2026 in načrtovane gradnje luksuznega hotela v narodnem parku Stelvio.
Organizacija opozarja, da takšni posegi slabijo okoljske standarde in povečujejo pritisk na alpski prostor, kar je v nasprotju s cilji provincialnega podnebnega načrta 2040, ki predvideva zmanjšanje porabe prostora in varovanje gozda kot ogljičnega ponora.
Dvojna črna zastava Legambienta v Furlaniji – zaradi hrupa v gorah in vožnje z ATV‑ji
Legambiente je v Furlaniji–Julijski krajini podelila dve Bandieri Nere, opozorili pa sta na dve zelo različni, a za gorski prostor enako problematični praksi.
V zaščiteni Conci di Fusine, kjer velja stroga naravovarstvena regulacija, je Rifugio Zacchi večkrat gostil glasne zabave z DJ‑ji, visoko glasnostjo in množičnim obiskom, kar je povzročilo izrazit hrupni vpliv v občutljivem okolju.
Legambiente opozarja, da bi moral biti vsak tak dogodek predhodno prijavljen in odobren, saj je koča v lasti dežele FJK, ki bi morala nadzorovati spoštovanje pogojev upravljanja.
Po njihovih navedbah se to ni zgodilo — ali pa nadzor ni bil izveden.
Druga črna zastava je namenjena Comunità di Montagna della Carnia, ki je izdala dovoljenje za večdnevno vožnjo quadov po gorskih cestah in gozdnih poteh, v nasprotju z običajnimi prepovedmi motornega prometa v visokogorju.
Dogodek je bil opredeljen kot “gastronomično‑turistični izlet”, kar po mnenju Legambienta ne izpolnjuje pogojev za izjeme, ki so sicer predvidene le za prireditve nacionalnega pomena.
Okoljevarstveniki opozarjajo na škodo na poteh, erozijo, motenje obiskovalcev in nevaren precedens za prihodnost.
Dve viziji Alp
Kot je poudarila Vanda Bonardo, vodja programa Alpi di Legambiente, »Bandiere Verdi in Nere 2026 pripovedujejo o dveh nasprotujočih si vizijah razvoja: na eni strani skupnosti, ki gradijo vrednost skozi skrb za kraj, lokalne ekonomije in odnose; na drugi strani pa modeli, ki temeljijo na velikih gradnjah, porabi prostora in izčrpavanju virov.«
Bonardo dodaja, da »razvoj gorskega sveta ne more biti več merjen le z BDP‑jem. Prava bogastva se merijo v koheziji skupnosti, kakovosti okolja in odpornosti.«
Vrednost skupnosti – VAC
Na Summitu je bil predstavljen tudi eksperimentalni indeks »Valore Aggiunto Comunitario (VAC)«, ki meri družbeni in prostovoljski prispevek gorskih skupnosti. Analiza 25 zelenih zastav je pokazala, da:
81 % dejavnosti temelji na prostovoljstvu, 57 % presega 160 ur mesečnega dela, 2 od 3 skupnosti porabita več kot 20 000 € letno, skoraj tretjina presega 50 000 € letno.
Ti podatki potrjujejo, da gorski prostori ustvarjajo vrednost skozi odnose, ne skozi beton.
Komentar
Medtem ko zelene zastave pripovedujejo o ljudeh in posegih, ki gradijo prihodnost, črne zastave opozarjajo na meje človeške ambicije. Olimpijske igre so minile, a bazeni, hoteli in nasipi bodo ostali. V tem kontrastu se razkriva bistvo današnjih Alp: med kraji, ki iščejo ravnovesje, in kraji, ki ga izgubljajo.
Čeprav se beseda »trajnost« pogosto pojavlja v uradnih dokumentih, jo v praksi uresničujejo predvsem ljudje, ki živijo v gorah – tisti, ki razumejo, da se prihodnost ne gradi z gradbenimi dovoljenji, ampak s spoštovanjem prostora. A množični turizem je pretresel in v temeljih zamajal alpski prostor …
