Slovenske novice, 06. november 2022
PROSTI VZPON
Z zlatim cepinom nagrajeni Luka Lindič o izjemnem prostem vzponu. Ta stena je zanj sveta in je ni hotel pokvariti z odvečnim železjem in nepotrebnim vrtanjem klinov.
V severnem ostenju Prisojnika lahko med potjo na Vršič občudujemo eno največjih umetnin, kar nam jih je dala narava, kamniti obraz Ajdovske deklice. Legenda govori, da je bila Ajdovska deklica hči poganskega božanstva, ki je živela pod previsnimi stenami Prisanka in vodila popotnike skozi snežne zamete prek Vršiča v Trento.
Bila je tudi sojenica, obiskovala je mlade matere in prerokovala novorojenčkom njihovo usodo. Nekemu dečku, ki se je rodil Trenti, je napovedala, da bo postal lovec in bo ustrelil bajeslovnega Zlatoroga, gamsa s čarobno močjo. Ko so zloveščo prerokbo slišali njeni bratje in sestre, so jo prekleli in spremenila se je v kamen.
Prvi trije mušketirji
Ajdovska deklica ima vsako leto več občudovalcev, saj se obisk naših gora vedno bolj povečuje, in verjetno je za marsikateri zastoj na našem najvišjem prelazu krivo prav strmenje v ta del Prisankove stene s človeškim obrazom. A ne le turisti, v okamnelo dekle so velikokrat strmeli tudi alpinisti. Vendar je Ajdovsko deklico preplezala le peščica.
Prvo smer prav čez kamniti obraz, in dolgo tudi edino, je leta 1984 preplezala že znamenita naveza treh mušketirjev, Janez Jeglič – Johan, Silvo Karo in Franček Knez. Nekoliko bolj sodobna legenda govori, da so se po tednu slabega vremena v Dolomitih ustavili na Vršiču in se odločili, da ne gredo prej domov, dokler ne splezajo deviške Ajdovske deklice. V neposredni bližini je pozneje nastalo še več smeri, na primer Frizura Slavka Svetičiča, Ajdovska poč Janka Oprešnika – Zumbe in Ustavil bi čas Oprešnika in Tomaža Bergleza. Vse smeri so bile zaradi izjemne težavnosti preplezane tehnično in ne prosto.
Foto: Marko Prezelj
Konec letošnjega poletja je alpinistu Luki Lindiču in nemški alpinistki, ki je že dve leti tudi njegova žena, Ines Papertuspelo, kar so bile sanje marsikaterega alpinista, čez Ajdovsko deklico sta splezala novo, prvenstveno smer, pri tem jo je Luka kot prvi zemljan preplezal prosto, torej brez uporabe klinov in drugih tehničnih pomagal za napredovanje. Te sta imela le za varovanje. Za smer, ki sta jo poimenovala Nevidna preobrazba, sta potrebovala kar dve leti, poteka pa po levem delu obraza, če gledamo vanj.
Ves čas opazovana
Kot nam je povedal Luka po telefonu iz Nemčije, kjer je trenutno, gre za eno najtežjih prosto preplezanih smeri v Sloveniji, vendar ocene o njeni težavnosti ni razkril. »Ta smer je res nekaj posebnega in skrivnostnega, da ne rečem celo svetega. Meni osebno ocena sploh ni pomembna, želel sem si le, da bi našel smer, ki se jo da prosto preplezati. Plezanje v Ajdovski deklici je bilo v resnici nekaj zelo posebnega in, ja, seveda sem se večkrat vprašal, ali ne delava kaj narobe, ko plezava tu, po tem svetem kamnu in kjer ni še nihče. Med plezanjem sem imel ves čas občutek, da naju nekdo opazuje, po eni strani naju je gledal dekličin obraz, z druge strani pa množice turistov z Vršiča,« pripoveduje.
Lindič in Papertova sta se v smer zazrla že predlani, saj je Luka med opazovanjem z daljnogledom levo od smeri treh mušketirjev, ki je bila edina prav čez obraz, med rumeno skalo, ki v naših hribih pomeni zelo veliko težavnost in krušljivost, opazil veliko bolj obetavno linijo sive skale, po kateri sta potem tudi potegnila novo smer. Že vse lansko poletje sta jo začela počasi opremljati in v njej napredovati, včasih sta v enem dnevu splezala le slabih deset metrov.
Živi v trikotniku 34-letni alpinist Luka Lindič, ki z ženo živi v trikotniku med njegovim domačim Žalcem, njenim Berchtesgadnom v Nemčiji in hrvaško Istro, je sicer eden najboljših alpinistov na svetu, skupaj z Markom Prezljem in Alešem Česnom je leta 2015 prejel prestižni zlati cepin za vzpon v severni steni Hagshuja. Tudi Ines Papert je zveneče ime svetovnega alpinizma in je s svojimi izjemnimi vzponi premikala meje ženskega plezanja. Je večkratna svetovna prvakinja v tekmovalnem lednem plezanju, znana pa je tudi po svojih težkih in prvenstvenih vzponih v najbolj zahtevnih stenah na svetu.
»Smer sva hotela pustiti čim bolje ohranjeno, brez odvečnega železja in nepotrebnega vrtanja svedrovcev, tako rekoč nedotaknjeno, in lahko rečem, da nama je to uspelo. Proti koncu poletja, ko se je vreme poslabšalo, sem se že ustrašil, da bo plezalne sezone konec, vendar se je z nekaj sreče le pojavil sončen dan, in takrat sem celotno smer preplezal prosto. Bilo je kot v sanjah, ko sem se po njeni previsni desni obrvi zavihtel prek čela do vrha. Najtežji del je bil že precej na začetku, na dekličini bradi,« njun vzpon opisuje Luka.
Potem ko se je začel glas o izjemnem vzponu Lindiča in Papertove širiti po slovenskih medijih in spletu, je prišlo do nepričakovanega zapleta. Mnogi so namreč zapisali, da sta prvopristopnika smer poimenovala Invisible Transformation, torej v angleščini, kar je marsikoga zmotilo. Po družabnih omrežjih so se nato razširile kritike, češ da bi slovenski alpinist lahko to ikonično slovensko smer poimenoval v slovenskem jeziku.
Lindič pojasnjuje, da ima smer lepo slovensko ime Nevidna preobrazba in da je zaplet povzročil avtomatski spletni prevajalnik, ki je samodejno prevedel njegov zapis na družabnih omrežjih. Dodal je še: »To je zagotovo ena od najtežjih prosto preplezanih smeri v Sloveniji in na vsem svetu ni primerljive stene, kot je naša Ajdovska deklica.«
Tina Horvat
