Gorenjski Glas, 14. marec 1997
Navdušenje nad slovensko predstavitvijo
Prvo tovrstno srečanje je bilo organizirano po vzoru podobnega, prav tako prvega, letnega srečanja v preteklem letu. Srečanje, ki je bilo od 9. do 16. februarja, sta priredili BMC (British Mountaineering Council) in MCofS (Mountaineering Council of Scotland) v Glenmore Lodgu na Škotskem. Namen obeh srečanj je bil razvijati mednarodne odnose med alpinisti vsega sveta in poenotenje njihovih mnenj o perečih problemih alpinizma v današnji družbi. Srečanja se je udeležilo petdeset plezalcev iz triindvajsetih držav, poleg njih pa še toliko najboljših zimskih plezalcev Škotske in Anglije ter nekaj vidnih predstavnikov UIAA, mednarodne gorniške organizacije.
Na vabilo britanske gorniške organizacije se je odzvala tudi Komisija za alpinizem pri PZS. Na podlagi razpisa in prijav sva bila kot najbolj reprezentavtivna predstavnika slovenskega alpinizma izbrana Janez Jeglič (AO Domžale) in Andrej Štremfelj (AO Kranj). Komisija za alpinizem nama je pokrila stroške potovanja organizator pa stroške bivanja.
Žal so bile razmere v ledenih smereh Ben Nevisa in Craig Meaghaidha zelo slabe oziroma jih sploh ni bilo, tako da se je plezalo izključno v stenah Cairngorm Mountans. Večina vzponov je bila opravljenih v granitnih stenah visokih od 70 m do 270 m. Te stene ponujajo večinoma kombinirano plezanje, kar tu pomeni plezanje po požlejeni in zasneženi skali z lednim orodjem in derezami. V veliko pomoč pa je tudi zmrznjena ruša, saj so stene zaradi nizke nadmorske višine (800 m – 1200 m) precej porasle. Način plezanja je precej nenavaden in zahteva veliko prakse ter dober občutek. Vse domačine, s katerimi sva plezala sva presenetila s tem, da sva se hitro privadila na nenavaden način plezanja in sva plezala zelo hitro.
Preplezala sva osem oziroma deset smeri. Prvi dan smo se ogrevali v lažjih stenah, ker sta naju škotska soplezalca preskusila, da sta lahko potem načrtovala nadaljnje vzpone. Vroči škotski krst v orkanskem vetru in sneženju sva dobro prestala, tako da smo se naslednjega dne lotili še vedno kratkih, vendar že težjih smeri. Vreme je bilo podobno patagonskemu, saj je ves čas močno pihalo in snežilo. V sredo smo se odpravili v bolj oddaljeno dolino in preplezali lepo klasično smer Postern v Shelter Stone Crag, ocenjeno VI, 6, kar smer že uvršča v zgornji razred. Ocenjevanje na Škotskem je posebej za kopno skalo ín posebej za led oziroma zimo nasploh. Tako ima ista smer posebno oceno za poletje in še eno za zimske razmere. Po njihovi etiki ni moč opraviti zimskega vzpona, če je stena povsem kopna in suha, pa čeprav je to sredi zime, po drugi strani pa je zimski vzpon mogoč tudi oktobra, če so razmere zimske. Vremenski pogoji so bili ponovno zelo slabi. Po dnevu počitka smo potem v petek preplezali novo Slovensko smer (200 m) v isti steni z oceno IV, 6, in še istega dne edino ledno smer Devil’s Delight (160 m, V, 5) v Hell’s Lum Crag. Lednim smerem na Škotskem oceno dviguje predvsem tanek led, ozki prehodi med skalami, slabe možnosti varovanja in strnjene težave.
Za soboto, zadnji dan srečanja so napovedali najlepše vreme. Res je bilo lepo in z Janezom sva opravila dva dobra vzpona. Janez in angleški plezalec Andy Cave sta prvič prosto ponovila znano smer The Citadel v Shelter Stone Crag (270 m, VII, 8), sam pa sem v navezi z Matevžem Lenarčičem, ki se nama je pridružil dan prej, ponovi Red Guard v Carn Etchachan (250 m, VI, 7). Posebej The Citadel je močno odmevala, saj spada med najtežje tovrstne smeri na otoku.
Poleg plezanja smo imeli vsak večer predavanja in potem debate na različne teme, ki so se zdele organizatorju pomembne za svetovni alpinizem.
Gorski turizem in varstvo okolja; mednarodni pristop k alpinizmu, težave in izhodi iz njih; fiksna oprema v gorah in pot do varnejšega plezanja; to so bile teme treh večerov, ki so tako razgrele avditorij, da smo morali vedno predčasno prekiniti debato. Pokazalo se je, da so si težave alpinistov povsod po svetu zelo podobne.
Sreda zvečer je bila rezervirana za predstavitve zimskega plezanja posameznih držav udeleženk. Z izborom tridesetih diapozitivov in jedrnato predstavitvijo sem navdušil tako tuje udeležence kot domačine. Kasneje sva se s škotskimi alpinisti dogovorila za izmenjavo v naslednji zimi.
Najina udeležba na srečanju je bila zelo odmevna zaradi kvalitetnih vzponov, ki sva jih opravila, zaradi odmevne predstavitve slovenskega lednega plezanja in pomembna za širitev najinega, posebno pa tudi slovenskega alpinističnega obzorja. Prav slednje se mi zdi zelo pomembno, saj le tako lahko primerjamo naše vzpone s tujimi, naše znanje s tujim, spoznamo različne načine plezanja in tudi ocenjevanja.
Pri plezanju na Škotskem so naju z opremo podprli Charlet Moser ter trgovini Pro Montana in Papi sport.
Andrej Štremfelj
