Kaj se zgodi, če gorskim vodnikom in inštruktorjem v najbolj priznani gorski šoli zabrusiš nekaj konkretnih dejstev?
V Franciji je v zadnjem času močno odmevala izjava legendarnega alpinista in gorskega vodnika Marca Batarda, ki je po vrsti smrtonosnih plazov javno pozval k spremembam v izobraževanju gorskih vodnikov. V intervjuju je dejal, da bi morala ENSA – Nacionalna šola za smučanje in alpinizem v Chamonixu – okrepiti usposabljanje vodnikov, predvsem na področju učenja in razumevanja odpovedi ture- vzpona.
Batard, ki je že desetletja glasen zagovornik večje varnosti v gorah, je poudaril, da se profesionalce premalo uči, kdaj je treba obrniti, prekiniti turo ali zavrniti tveganje. Njegova izjava je prišla v času, ko tudi Francijo pretresa serija nesreč: od začetka leta je v plazovih umrlo 25 ljudi, kar je sprožilo val pozivov k večji previdnosti.
Vzporedno je Batard ostro komentiral tudi nesrečo v Val d’Isèru, kjer so v plazu umrli trije smučarji. V odzivu je dejal, da ga takšne tragedije »resnično šokirajo« in da tehnologija, kot so lavinski oddajniki, ne more nadomestiti presoje in odgovornega odločanja.
Kaj je Marc Batard dejansko želel povedati?
Njegova izjava je bila v bistvu poziv k temu, da bi ENSA (Ecole Nationale de Ski et d’Alpinisme – najvišja francoska šola za usposabljanje strokovnjakov za gorske športe, raziskave in strokovno znanje) še bolj poudarila kulturo odpovedi kot strokovno kompetenco.
To pomeni: da vodnik ne sme biti »prodajalec vrhov,« da mora imeti avtoriteto in samozavest, da prekine turo, da mora znati upravljati s pritiskom strank, da mora razumeti, da je varnost pomembnejša od ugleda, zaslužka ali prestiža.
Zakaj je izjava sprožila polemiko?
Batardova (po)misel o tem, da se »profesionalcev ne uči dovolj odpovedi«, je naletela na različne odzive. Nekateri vodniki so se strinjali, da je pritisk strank, komercializacija in tekmovalnost v «industriji vodenja« povzročila, da se meje tveganja premikajo. Drugi so menili, da je izjava poenostavljena in da ENSA že zdaj vključuje obsežno izobraževanje o tveganjih, snežnih razmerah in odločanju. Tretji so ga ozmerjali. Četrti poklicali po telefonu in mu gr…
A ne glede na odzive je Batard znova odprl pomembno vprašanje: ali se v današnjem gorniškem svetu dovolj govori o tem, kdaj je treba reči »ne«? In če sodimo (zgolj) po zapisu enega izmed gorskih reševalcev, ki je opazil, da je sedaj v gorah ogromno ljudi: »A sploh še kdo hodi na šiht?,« je Batardov pomislek več kot na mestu.
Batardov »mise au point« – pojasnilo po odzivih
Ker so njegove besede sprožile burne razprave, je Batard objavil tudi kratko pojasnilo, v katerem je poudaril, da njegov namen ni bil kritizirati vodnikov ali šole, temveč opozoriti na sistemski problem. Po njegovem mnenju se v gorah dogaja preveč nesreč, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, če bi bila kultura »odpovedi« bolj prisotna tako pri profesionalcih kot pri rekreativcih.
Batardova izjava se-ve-da ne bo odprla širšo razpravo o tem, kako se v gorah odločamo, kdo nosi odgovornost in kako naj se varnostna kultura razvija v prihodnje, ker pač …
BŠ
