Foto: MKD.mk
Najvišji vrhovi že dolgo niso zgolj geografske točke. So simboli. Na njih države prepoznavajo del svoje identitete, zgodovine in ponosa. Zato ni presenetljivo, da se tudi na vrhu Koraba (2764 m), najvišje gore Severne Makedonije in Albanije, zadnje mesece odvija spor, ki daleč presega običajno planinsko tematiko.
Makedonski planinec Borče Mitanovski (Борче Митановски) je na vlado, notranje in zunanje ministrstvo ter Planinsko športno zvezo Severne Makedonije naslovil javni poziv, naj zaščitijo status Velikega Koraba (makedonsko Golem Korab – Голем Кораб, albansko Maja e Korabit – Mali i Korabit) kot skupnega najvišjega vrha obeh držav. Po njegovem mnenju se v zadnjem času pojavljajo organizirani poskusi, da bi bil vrh z nacionalnimi simboli predstavljen predvsem kot albanski prostor, pri čemer opozarja na nameščanje albanskih državnih simbolov in dvoglavega orla na samem vrhu. Po njegovem prepričanju bi moral Korab ostati simbol povezovanja in ne razdvajanja.
Pismo je odziv na dogajanje, ki je v zadnjih tednih dobilo precej medijske pozornosti. Albanski planinski krogi in Albanska zveza za planinstvo in gorski turizem so namreč protestirali zaradi odstranitve albanskega dvoglavega orla z vrha ter zahtevali ugotovitev odgovornosti. Kasneje so se na vrhu ponovno pojavile albanske zastave, kar je v Albaniji naletelo na odobravanje dela javnosti in medijev.
V resnici je Korab posebnost evropskega gorstva. Sam vrh leži na državni meji in je hkrati najvišja točka Albanije ter Severne Makedonije. To dejstvo priznavajo zemljevidi, geografska literatura in planinska praksa že desetletja. Prav zato se številnim planincem zdi logično, da bi moral vrh ostati skupen simbol obeh držav, bodisi z mejnim znamenjem obeh držav bodisi brez trajnih nacionalnih označb.
Toda Korab nikakor ni osamljen primer.
Od Mont Blanca do Triglava
Gore imajo posebno moč. Zaradi svoje dominantnosti pogosto postanejo del narodnih mitologij. Mont Blanc je hkrati francoski in italijanski simbol. O meji na območju vrha se državi še danes ne strinjata povsem enako. Matterhorn je simbol Švice, čeprav stoji na meji z Italijo. Olimp je neločljivo povezan z grško identiteto. Musala predstavlja bolgarski nacionalni ponos.
Tudi Triglav ni samo gora. Že dolgo je del slovenskega grba, zastave, (vse bolj multinacionalne in bolj kot) planinske (turistične) tradicije in (razdvojene) nacionalne zavesti. Težko bi našli vrh v Sloveniji, ki bi bil tako močno prepleten s predstavo o slovenski državnosti.
Prav zato ni nič nenavadnega, da se tudi na Korabu odvija simbolni boj za interpretacijo prostora. Presenetljivo bi bilo prej nasprotno.
Gore ne poznajo meja
Morda pa je v zgodbi o Korabu najbolj zanimivo nekaj drugega. Medtem ko v dolinah in na vrhovi obešajo prepovedane zastave, se o teh takšnih in drugačnih mejah ter simbolih prepiramo, gore (le) navzven ostajajo ravnodušne (segrevanje pa je zajelo tudi njih).
Korab je bil gora dolgo pred nastankom današnjih držav. Triglav je stal pred sam bogsigavedi kom, Karantanijo, Habsburžani, Italijo, Jugoslavijo in samostojno Slovenijo. Mont Blanc ni postal nič višji, ko sta ga za svojega razglasili dve državi. Tudi Aconcagua ni nič bolj argentinska zaradi zastave na vrhu.
Zato ni naključje, da številni zmerni planinci na obeh straneh meje pozivajo k umirjenemu in skupnemu pristopu. Gore imajo namreč posebno sposobnost: lahko postanejo simboli nacionalnega ponosa in nadvlade nekoga, lahko pa ostanejo tudi prostor srečevanja.
Morda je prav Korab idealen kraj za tak razmislek. Najvišji vrh dveh držav bi lahko bil razlog za tekmovanje. Lahko pa ostane nekaj redkejšega: skupni vrh, ki ga dve državi ne delita na pol, ampak si ga delita skupaj.
