Foto: Gerald Lehner
Gore lahko (občudujemo in) gledamo tudi od daleč. Včasih so daljnogledi in teleskopi služili predvsem za opazovanje zvezdnega neba, planetov in oddaljenih galaksij. Danes so vse pogosteje usmerjeni tudi proti goram, kjer razkrivajo drugačne zgodbe: ledenike, podore, spremembe v pokrajini in, ne nazadnje, množice ljudi.
Gerald Lehner je ob vračanju z Ortlerja v objektiv ujel nenavaden prizor nad Heiligenblutom. S teleobjektivom je fotografiral običajni pristop na Großglockner, od koče Adlersruhe proti vrhu, v spomladanskem času leta 2016 (?). Na posnetku so alpinisti in turni smučarji videti kot drobne rdeče pike. Vsaka pika predstavlja človeka, skupaj pa ustvarjajo podobo, ki jo je Lehner zgovorno naslovil: Mravlje.
Fotografija ni zanimiva le zaradi množice obiskovalcev. Še bolj zgovoren je spremljajoči zapis, v katerem avtor primerja današnjo podobo gore s svojimi izkušnjami izpred treh desetletij. Takrat je z večdnevnim smučarskim prečenjem in bivakiranjem prehodil celoten grebenski sistem na drugi strani masiva. Območje med Eiskögelejem, Pasterzo in severnimi ledeniki je bilo prekrito s strnjeno snežno in led(e)no odejo, ki je omogočala dolge smučarske prehode. Ponekod so uporabljali celo pasje vprege, kar danes zveni skoraj neverjetno.
V treh desetletjih se je podoba najvišje avstrijske gore bistveno spremenila. Umikanje ledenikov je razkrilo nova skalna pobočja, nastale so strme skalne pregrade, povečala se je nevarnost podorov, ledeniške razpoke pa so postale zahtevnejše in bolj razbite. Številni prehodi, ki so bili nekoč del običajne alpinistične izkušnje, so danes bistveno težji ali pa sploh niso več izvedljivi na enak način.
Podobni prizori niso značilni samo za Großglockner. Po vseh Alpah postajajo stare fotografije in spomini nepričakovani dokumenti podnebnih sprememb. Nekoč bele površine so danes sive, led se umika, poti se spreminjajo. Hkrati pa narašča obisk gora, tako da lahko skozi teleskop hkrati opazujemo dva procesa sodobnega alpinizma: vedno več ljudi v gorah in vedno manj ledu pod njihovimi nogami.
Morda je zato Lehnerjeva fotografija nekaj več kot le atraktiven posnetek obleganega vrha. Je tudi način prikaza, kako hitro se spreminja gorski svet. Ko skozi objektiv opazujemo drobne rdeče pike na pobočju Großglocknerja, ne gledamo le gornikov. Gledamo tudi pokrajino, ki ni več enaka tisti, po kateri s(m)o hodili pred tridesetimi leti ali več …
