Smo že (krepko) v časih, ko med stenami (vse) bolj odmeva tanek zvok akumulatorskih udarnih vrtalnikov ➠ kot pa zven klasičnih klinov, ki jih s kladivi zabijajo plezalci ali reševalci »na roke«. V Dolomitih, kjer je tradicija klasičnega alpinizma še vedno izjemno živa, o(b)stajajo (tudi) alpinistični klini nepogrešljiv del opreme. V številnih zgodovinskih smereh so še vedno osnovno varovalo, v novih pa dopolnilo sodobnim zatičem in metuljem. Zato je pozornost algoritmov pritegnila objava proizvajalca CDR Climbing Gear, ki je predstavil sveže izdelano serijo ročno kovanih klinov, »pripravljenih za službo na naših dolomitskih smereh«.
Objava je (že) sprožila razpravo med plezalci, opremljevalci in poznavalci klasične opreme.
CDR je predstavil več tipov jeklenih klinov, z različnimi oblikami rezil in dolžinami. Posebej izstopajo modeli z zobčastim (seghettato) profilom, ki jih mnogi plezalci še niso videli.
Ročno izdelani klini imajo v Dolomitih dolgo tradicijo. Lokalni mojstri jih prilagajajo: specifičnim razpokam v apnencu, značilnim zajedam, mehkejšim dolomitskim plastem ter potrebam klasičnih smeri, kjer industrijski modeli včasih ne »sedejo« optimalno.
Pod objavo se je zvrstilo veliko komentarjev, ki odpirajo pomembna vprašanja o varnosti, kakovosti in uporabi ročno izdelanih klinov.
1. Zobčasti profili – inovacija ali estetika?
Nazario Ferrari je opozoril, da zobčastih klinov še ni videl in se sprašuje: ali zobci povečajo trenje v »mehkem apnencu«, ali so bili opravljeni testi, ali gre za lokalno inovacijo.
Zobčasti profili so redki, a se pojavljajo pri nekaterih mojstrih, ki verjamejo, da klin bolje »ugrizne« v skalo. Vendar standardiziranih testov ni.
2. Material in debelina
Več komentarjev se je nanašalo na tehnične lastnosti:
»Iz kakšnega jekla so?«
»Ali so iz 3 mm pločevine?«
»Ali držijo težo človeka?«
Ročno izdelani klini so lahko zelo kakovostni, a njihova nosilnost je odvisna od: vrste jekla, postopka izdelave, oblike rezila, pravilne (končne) uporabe v razpoki.
Pri ročni izdelavi je ključna zanesljivost mojstra.
3. Cena in dostopnost
Nekaj plezalcev je spraševalo, ali so klini naprodaj, kakšna je cena, ali je možna direktna prodaja. Za primerjavo je bil naveden industrijski klin CAMP, ki stane okoli 16 €.
Ročno izdelani klini so pogosto cenovno ugodnejši, a to ne sme biti edini kriterij — pomembnejša je kakovost izdelave.
Čeprav so klini simbol klasičnega alpinizma, se je treba zavedati:
– takšni klini nimajo certifikata, če so ročno izdelani;
– njihova »nosilnost« je odvisna od oblike razpoke in načina zabijanja;
– v Dolomitih (in drugje) je še vedno veliko starih, dotrajanih klinov, ki jih je treba zamenjati;
– klini so varnostni pripomoček, ki zahteva znanje, izkušnje in občutek za skalo.
Kot radi rečejo stari mojstri: »Klin (z)drži toliko, kolikor ga znaš zabiti.«
O klinih »kroparjih« (‘?), o klinih »jeseničanih«, o klinih »pzs-jcih« (?), o …
Nova serija klinov CDR Climbing Gear je (lep) primer, kako se v Dolomitih ohranja živa tradicija ročnega kovaštva. Razprava pod objavo pa nas opominja, da moramo biti pri uporabi takšne opreme kritični, previdni in dobro informirani …
