Slovenski poročevalec, 14. december 1951
Kljub temu, da ima Kamnik že staro alpinistično tradicijo in da se je pred vojno močno uveljavljal, zlasti pri osvajanju Rzeniškega ostenja, po vojni ni dosti pomenil v slovenski alpinistični dejavnosti. Z delom v letošnji poletni sezoni pa so mladi kamniški plezalci dokazali, da se bodo kmalu uvrstili med vodilne alpinistične odseke v Sloveniji.
Prvi pomembnejši uspeh sta dosegla Janko in Čebulj 10. julija z drugo ponovitvijo smeri Kemperle-Presl-Benkovič v Rzeniku. Tudi prvo ponovitev so opravili lani Kamničani. 27. julija je naveza Čebulj-Janko tretjič ponovila smer bratov Gregorin v severnem stebru Kalške gore. Mesec dni kasneje sta tretjič preplezala razvpito severno steno Rzenika. Plezalca sta v spodnjem delu plezala po smeri Modec-Režek, zgoraj pa verjetno po varianti Levstek-Vavken. 2. septembra so trije Kamničani tretjič ponovili levo smer v zahodni steni Brane. Prvič so preplezali Čebulj, Janko in Juteršek leta 1949. 8. septembra pa sta v desnem delu iste stene preplezala Čebulj in Mulej novo smer. S tem vzponom je bil problem zahodne stene Brane v glavnem rešen, ostanejo le še skrajno težavne možnosti.
Največji uspeh po vojni pa so dosegli Kamničani z novo smerjo v osrednjem delu Rzeniškega ostenja. To smer so 15. in 16. septembra plezali Štupar, Čebulj in Čebular. Vstop so izbrali v levem delu grušča pod severno zahodno steno, nato pa prečili v znameniti Rjavi pas, po katerem se giblje vsa nadaljnja smer. Plezalci so bili prisiljeni prenočiti v steni, kjer jih je zajela tudi nevihta. Ponavljalcem, ki bodo v navezi dveh, pa bo gotovo uspelo preplezati steno v enem dnevu. Značilnost te smeri je skrajna krušljivost, ki je velika zlasti v zgornji, najtežji polovici.
23. septembra sta Kopitar in Bele ponovno preplezala zahodno steno Brane. V mesecu oktobru, ko je v gorah že snežilo, pa so petič ponovili smer bratov Gregorin v Kalški gori in opravili tretjo ponovitev smeri Kemperle-Presl-Benkovič v Rzeniku.
To je kratek pregled važnejših vzponov. Kamniški alpinisti so julija organizirali tudi reševalni tečaj, na katerem so sodelovali vsi alpinisti. Ker PZS že dve leti pošilja naše alpiniste v tuje gore, so tudi Kamničani izrazili željo obiskati avstrijske Alpe. Toda pri razdeljevanju nemških mark komisija za inozemstvo pri PZS Kamnika ni upoštevala. Podobne nepravilnosti so bile tudi z voznimi kartami.
