Jubilejno srečanje alpinistov veteranov

Rado Kočevar: Minulo je 30 let, veliko, za nekatere pa morda malo. Od tistih, ki smo se takrat zbrali v Logarski dolini nas je danes le še peščica. Prihajajo pa novi, tradicija se ohranja in upajmo, da srečanja obstanejo!

Letos so nas zapustili štirje: Ivo Valič in Jože Andlovic, oba zdravnika, Jože Pintar in Janez Frelih. Bili so moji prijatelji in ostajajo nepozabni. Z Janezom Frelihom sva avgusta 1948 ponovila do takrat za naše razmere prvo »pravo šestico« – Aschenbrennerja.

Tudi tokrat nas je malo presenetil sneg – dan prej pa so se tod naokoli še sprehajali v kratkih hlačah – podobno kot pred tremi leti na Vršiču. Vendar kakih posebnih problemov ni bilo.

V notranjosti koče je bilo toplo in France Zupan je dobro vodil srečanje.

Vzdušje pri mizah postaja živahno … prihajajo novi, pozdravljanje, izmenjava pozdravov  … Nisem štel a bilo nas je za velik šolski razred.

Po podelitvi spominskih (knjižnih) daril jubilantov, je sledilo predavanje Martine Čufar, naše odlične plezalke, ki je bilo brez dvoma za večino nas nekaj novega; za mene osebno zares nekaj impozantnega – plezanje granitnega monolita Capitain v ZDA.

Do naslednjega dne nas je ostalo le še nekaj. Izvedeli smo, da bo vodenja naših srečanj prevzel Mikec (Kazimir Drašlar); France je sicer še čil, toda pravi … enkrat je pač treba »pomladitev«.
Bravo France: nepozabna bodo ostala tvoja vodenja in še posebej tista na Južno Tirolsko letos junija, ko smo obiskali Messnerjev muzej …

Upajmo, da se bomo še dolgo srečavali … je želja nas vseh!

Rado Kočevar

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja