Alpinistične novice 40/2011

Sezona v Paklenici v polnem teku, biser Karavank ter zadnji dnevi lepega vremena.

Paklenica
Že prejšnji teden otvorjena sezona dobrih vzponov v Paklenici se nadaljuje tudi ta teden in bo verjetno trajala vse tja do sredine novembra. Trenutno pa je v Paklenici že zelo živahno in toplo. Za vikend je iz sten po večini slišati slovenske in hrvaške glasove, med tednom pa tudi tujce. Plezalni pogoji so skorajda optimalni, morda je malo prevroče za najtežje vzpone.
Nejc Pozvek (Posavski AK) in Nadja Korinšek (AO Litija) sta se pretekli teden mudila nekaj dni v Paklenici. Ogrevala sta se v klasikah (Klin, Nostalgija, Centralni kamini in nekaj krajših smereh). V soboto pa je Nejcu uspel vzpon na pogled v smeri Rumeni strah (7c, 350 m). Nejc je celo smer preplezal v vodstvu. Za razliko od večine navez, ki prepleza samo spodnji del smeri, pa sta Nejc in Nadja plezala celo smer do roba stene. Nejc o smeri pravi, da je ocena 7c malce precenjena in meni, da je smer vsaj za en plus lažja. Isti dan po uspešnem vzponu v Rumenem strahu je uspel še spodaj v plezališču v smeri Balkanec (7c+/8a).

Biser v Karavankah
Če bi slovenskega plezalca vprašal, kje v Sloveniji najraje pleza, bi verjetno vsak najprej omenil bodisi Julijske Alpe, bodisi Kamniško Savinjske Alpe. Glede na kvaliteto skale slovenskih sten bi tam našli tudi nekaj biserov z vrhunsko skalo. Le redko kdo pa bi se spomnil na Karavanke. Še manj pa bi jih predlagalo kakšen plezalni cilj s solidno skalo. No morda bo naslednje pisanje pripomoglo k temu, da se tudi v Karavankah najde plezalne bisere, ki jih je vredno obiskati.

Miha Zupan in Maja Duh (oba AO Tržič) sta prejšnji teden obiskala njima ljubo severno steno Kladiva. Steno sta že večkrat obiskala, tokrat pa je bil plan preplezati nekaj novega. In tako sta se res podala v neznano skalovje, vendar že v drugem raztežaju naletela na sledi predhodnikov – stare kline. Miha pravi, da sta naletela na tri kline v spodnjem delu smer ter da sta poizvedovanje o lastnikih že sprožila tako pri nas kot pri avstrijskih alpinistih. Spodnji del smeri poteka po krušljivem terenu, in se nadaljuje z globoko grapo. Nad grapo je velika greda, ki ponuja več opcij plezanja (možno je plezati levo do Severnega stebra, naravnost navzgor ali skrajno desno po lažjem terenu). Miha in Maja sta se odločila za direktno linijo po značilnem kotu (od grede naprej 350 m do vrha). V tem delu smeri nista našla sledi predhodnih plezalcev, tako da sklepata, da je ta del prvenstven.

Severna stena Kladiva in plezalski biser Oh ta trideseta

Celotna smer, razen vstopnega raztežaja poteka po čudoviti beli skali, menjavajo se zajede, kamini in plošče. Možnosti varovanja je precej, težavnost pa ne preseže IV. do V. stopnje. Najtežji del smeri je izstopna zajeda- poč, ocenjena s V+. Glede na ambient in kvaliteto skale bi Miha smer uvrstil med eno od lepših na tem območju Karavank. Če se izkaže da je zgornji del smeri prvenstven, se bo smer imenovala Oh ta trideseta (V+, V/III-IV, 350m (+ 200 m)), s poudarkom, da je bil spodnji del smeri preplezan že prej.

Skica smeri Oh ta trideseta. Skica: Miha Zupan

Miha srčno upa, da bo glede na povprečno težavnost, smer dobila kakšno ponovitev, saj gre res za biser med karavanškimi smermi.

Plezalni tabor v Vratih
V dolini Vrat in naši najmogočnejši steni Steni je preko vikenda pod okriljem Komisije za alpinizem potekal alpinisitčno plezalni tabor. Tabora se je udeležilo devet mladih perspektvnih alpinistov ter starejši pripravnikov. Tabor sta vodila Marko Prezelj in Tomaž Jakofčič. Plezalsko je bilo v dveh dneh obdelanih, kar nekaj smeri, med drugimi Nasmeh, Helbo, Zahodno zajedo, Jugov steber, Tržaško, Peternelovo … Ob večerih je sledilo druženje, predavanje o sami Steni ter predstavitev novega plezalnega vodnika Stena. Sobotni večer pa je popestrilo predavanje Makalu 2011. Tabor je potekal v dobri družbi, škoda le, da ni bil kakšen dan daljši. Prav tako se je pogrešalo še več mladih perspektivnih plezalcev, ki jih ta trenutek ne manjka. Zagotovo bo naslednja podobna akcija še bolj obiskana, saj je vzdušje res odlično, vsekakor pa se bo tabor v Vratih naslednje leto ponovil.

Razno
Vreme je bilo prejšnji teden še sanjsko, vendar se bodo sanje z lepim vremenom končale v petek. Tako, da bo verjetno tudi frekvenca vzponov drastično padla.

Prejšnji teden je bilo ob lepem vremenu še zabeležiti soliden obisk slovenskih sten, čeprav je v severnih sten skala že dokaj mrzla. Tako se glavni promet počasi seli v bolj sončne južne stene.
Omeniti velja vzpon Mateja Kladnika (AO Kamnik) in Tineta Cudra (AO Bovec) v južni steni Skute v smeri Golo sonce (VII-/V, 300 m), ki jo odlikuje odlična skala. Prav tako sta v odlični skali uživala Neda Podergajs ter Gregor Malenšek in sicer v predostenju Križevnika v smeri Svoboda (VII-, 250 m). Navdušena sta bila nad kakovostjo skale, ki se lahko kosa s kvaliteto skale v južni steni Skute, le da jo poleg plošč odlikujejo tudi nekod previsne poči.

Malo starejša pa je tudi že novica o odličnem vzponu Grege Lačna (AK Črna) v smeri Olimpo (VIII-, 1000 m) v južni steni Marmolade v Dolomitih.

Tudi v severni steni Planje je bil zabeležen vzpon. In sicer v redko plezani Spominski smer Metoda Grošlja (VII/VI, 500 m). V Koglu je že zaznati povečan obisk in tako so bile že oblegane nekatere manj plezane smeri, kot so Tržiška (V/IV, 170 m) ter nekoliko težja Smer Marije Pomočnice (VIII-, 160 m).

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja